  Dostop do Linuxa
  Michael De La Rue, <access-howto@ed.ac.uk>
  v2.11, 28. marec 1997

  To je slovenski prevod spisa Linux Access HOWTO, ki pokriva uporabo
  prilagoditvene tehnologije z Linuxom.  Posebej se ukvarja z uporabo
  prilagoditvene tehnologije za dostop do Linuxa tistim, ki ga sicer ne
  bi mogli uporabljati.  Pokriva tudi podroja, kjer se lahko uporablja
  Linux z bolj splonimi reitvami prilagojene tehnologije.
  ______________________________________________________________________


  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Politika razirjanja

  2. Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi

     2.1 Splona primerjava
     2.2 Dostopnost prilagoditvene tehnologije
     2.3 Inherentna uporabnost

  3. Osebe s prizadetim vidom

     3.1 Gledanje zaslona s slabim vidom
        3.1.1 SVGATextMode
        3.1.2 X Window System
           3.1.2.1 Razlina loljivost zaslona
           3.1.2.2 Poveava zaslona
           3.1.2.3 Sprememba zaslonske pisave
           3.1.2.4 Krini kazalci itd.
        3.1.3 Avdio
        3.1.4 Izdelava velikega tiska
           3.1.4.1 LaTeX / TeX
        3.1.5 Izhod velikega besedila
     3.2 Pripomoki za tiste, ki ne morejo uporabljati vizualnega izhoda
        3.2.1 Brailleovi terminali
        3.2.2 Sinteza govora
        3.2.3 Obdelava izhoda konzole
        3.2.4 Optino prepoznavanje znakov
     3.3 Zaetek uenja Linuxa
     3.4 Brailleova vrstica

  4. Slune teave

     4.1 Vidni zvonci

  5. Fizine teave

     5.1 Nezmonost uporabe mike/kazalca
        5.1.1 Nezmonost uporabe tipkovnice
           5.1.1.1 Ostala vhodna oprema (le za sistem X Windows)
        5.1.2 Nadzor fizine strojne opreme iz Linuxa
     5.2 Prepoznava govora
     5.3 Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju
        5.3.1 X Window System
        5.3.2 Znebite se samodejnega ponavljanja
        5.3.3 Makro tipke / veliko vhoda, malo pritiskov tipk
        5.3.4 Lepljive tipke

  6. Sploni programerski problemi

     6.1 Poskusite olajati uporabo razlinih vmesnikov
     6.2 Napravite programje konfigurabilno
     6.3 Preizkusite programje na uporabnikih
     6.4 Napravite izhod razloljiv
     6.5 Licence

  7. Druge informacije

     7.1 Dokumentacija za Linux
        7.1.1 Informativni letak o Linuxu
        7.1.2 Linux Meta FAQ
        7.1.3 Zemljevid programja za Linux
        7.1.4 Spisi HOWTO za Linux
        7.1.5 Linux FAQ
     7.2 Potni spiski
        7.2.1 The Linux Access List
        7.2.2 The Linux Blind List
     7.3 Viri na svetovnem spletu
     7.4 Dobavitelji
     7.5 Proizvajalci
        7.5.1 Alphavision
           7.5.1.1 Izdelki Alphavision za AT, podprti v Linuxu
        7.5.2 Blazie Engineering
           7.5.2.1 Izdelki Blazie za AT
        7.5.3 Digital Equipment Corporation
           7.5.3.1 Podprti izdelki DEC-a za AT z Linuxom
        7.5.4 Kommunikations-Technik Stolper GmbH
           7.5.4.1 Podprti izdelki KTS za AT z Linuxom

  8. Programski paketi

     8.1 Emacspeak
     8.2 BRLTTY
     8.3 Screen
     8.4 Rsynth
     8.5 xocr
     8.6 xzoom
     8.7 NFBtrans
        8.7.1 Prevajanje NFBtrans za Linux
     8.8 UnWindows
        8.8.1 dynamag
        8.8.2 coloreyes
        8.8.3 border
        8.8.4 un-twm

  9. Strojna oprema

     9.1 Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona
        9.1.1 Braillex
        9.1.2 Brailloterm
        9.1.3 Popravek jedra za Braillex in Brailloterm
     9.2 Programsko gnani Brailleovi terminali
        9.2.1 Tieman B.V.
           9.2.1.1 CombiBraille
        9.2.2 Alva B.V.
        9.2.3 Prikazovalniki Telesensory Systems Inc.
           9.2.3.1 Powerbraille
           9.2.3.2 Navigator
        9.2.4 Braille Lite
     9.3 Sintetizatorji govora
        9.3.1 DECTalk Express
        9.3.2 Accent SA
        9.3.3 SPO256-AL2 Speak & ip Spell

  10. Priznanja


  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Ta spis eli sluiti kot uvod v tehnologije, ki omogoajo uporabo
  Linuxa ljudem, ki bi sicer zaradi doloenih nezmonosti imeli teave z
  njegovo uporabo.  Z drugimi besedami, ciljne skupine teh tehnologij so
  slepe, slabovidne, gluhe in fizino prizadete osebe.  Ob odkritju nove
  tehnologije ali novih podatkov, bodo ti dodani.

  Tukajnji podatki niso le za te ljudi (eprav je to njihov poglavitni
  cilj), pa pa tudi zato, da omogoijo razvijalcem Linuxa, da se zavejo
  problemov, ki so vpleteni v te zadeve.  Trenutno je brkone najveji
  problem, da se zelo malo razvijalcev Linuxa zaveda problemov in
  razlinih preprostih poti za olajanje ivljenja implementatorjem teh
  sistemov.  To se je vendarle znatno spremenilo od prve izdaje tega
  spisa, in vsaj v majhni meri zaradi tega spisa, a tudi v veliki meri
  zaradi dela nekaterih predanih razvijalcev, veliko od njih jih je
  omenjenih v razdelku ,,Priznanja``.

  Prosim, poljite vse pripombe ali dodatne informacije ali ponudbe za
  pomo na <access-howto@ed.ac.uk>.  V prihodnosti bo morda ta naslov
  postal elektronski spisek, ali bo avtomatsko izroen prihodnjemu
  vzdrevalcu tega spisa HOWTO, zato ga, prosim, ne uporabljajte za
  osebno poto.

  Nimam asa spremljati razvoj na vseh podrojih.  Verjetno tudi ne bom
  prebral pote, dokler ne bom imel asa osveiti ta spis.  Vseeno vao
  poto sprejemam s hvalenostjo.  e boste poto poslali na blind-list
  ali access-list, jo bom slej ko prej prebral in vstavil uporabne
  podatke v spis.  Sicer, prosim, poljite izvod esarkoli zanimivega na
  zgornji e-potni naslov.

  Obiajno poto lahko poljete na naslov:

       Linux Access HOWTO
       23 Kingsborough Gardens
       Glasgow G12 9NH
       Scotland
       U.K.

  Poasi bo po svetu pripotovala do mene.  E-pota bo hitreja za nekaj
  tednov.

  Z mano osebno lahko stopite v stik na naslovu <miked@ed.ac.uk>.  Ker
  uporabljam filtriranje pote za vso poto, ki jo dobim, prosim,
  uporabite drugi naslov, razen za osebno poto.  Tako boste
  najverjetneje dosegli ustrezen odziv.


  1.1.  Politika razirjanja


  Spis ACCESS-HOWTO je pravno zaitil (C) 1996 Michael De La Rue.

  Spis ACCESS-HOWTO lahko razirjate, po vai izbiri, pod pogoji licence
  GNU Public License razliice 2 ali pozneje, ali po standardnih
  pogojih Linuxovega dokumentacijskega projekta.  Ti licenci bi morali
  biti dostopni s tam, kjer ste dobili ta dokument.  Ker pogoji LDP ne
  dopuajo sprememb (razen prevodov), se za spremenjene razliice
  predpostavlja razirjanje pod GPL.

  8. oktobra 1998 je Roman Maurer <roman.maurer@fmf.uni-lj.si> ta spis
  prevedel v slovenino.  Za slovenski prevod veljajo enaki pogoji
  razirjanja, kot za original.


  2.  Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi


  2.1.  Splona primerjava


  Najbolje mesto, da poizveste o tem, je v spisih, kot so ,,Linux Info
  Sheet``, ,,Linux Meta FAQ`` in ,,Linux FAQ`` (glejte podrazdelek
  ,,Dokumentacija za Linux``).  Glavni razlogi, zaradi katerih bi
  oseba s prizadetim vidom uporabljala Linux, vkljuujejo njegovo
  vgrajeno omreenost, ki daje poln dostop do Interneta.  V splonem
  uporabnike privlai vkljueno popolno razvojno okolje.  Za razliko od
  drugih sodobnih okolij z grafinim uporabnikim vmesnikom (GUI), je
  grafini vmesnik za Linux (X Windows) jasno loen od spodaj tekoega
  okolja, in obstaja popoln nabor sodobnih programov, kot so spletni
  brskalniki in programje za faksiranje, ki delujejo neposredno v ne-
  grafinem okolju.  To omogoa alternativne poti dostopa do
  funkcionalnosti sistema; Emacspeak je dober primer.

  Za druge uporabnike je primerjava verjetno manj ugodna in manj jasna.
  Ljudje z zelo specifinimi in kompleksnimi potrebami bodo ugotovili,
  da vkljuen popoln razvojni sistem omogoa primerno prirejene reitve.
  Vendar veina programja, ki obstaja na drugih sistemih, ele zaenja
  postajati dostopna.  Razvoj pa le poteka skoraj v vseh smereh.


  2.2.  Dostopnost prilagoditvene tehnologije


  Skoraj niesar ni komercialno dostopnega, kar bi bilo specifino
  Linuxu.  Obstaja omembe vredna koliina prostega programja, ki bo v
  pomo pri prilagoditvi, na primer, prosti sintetizator govora in
  nekatero prosto programje za kontrolo zvokov.  Obstaja tudi veliko
  tevilo prostih paketov, ki poskrbijo za dobro podporo za doloene
  terminale za Brailleovo pisavo, na primer.


  2.3.  Inherentna uporabnost


  Linux ima veliko prednost pred Windows, ker je veina njegovega
  programja usmerjena na ukazno vrstico.  Zdaj se to spreminja in skoraj
  vse je dostopno z grafinim vmesnikom.  Vendar, ker je to v osnovi
  operacijski sistem za programerje, se programi za ukazno vrstico e
  piejo in pokrivajo skoraj vsa nova zanimiva podroja.  Za fizino
  prizadete to pomeni, da je lahko zgraditi posebne programe, ki
  ustrezajo njihovim potrebam.  Za osebe s prizadetim vidom, naj bi to
  naredilo uporabo sintetizatorja zvoka ali Brailleov terminal lahek in
  uporaben v blinji prihodnosti.

  Sistem ve navideznih konzol omogoa slepi osebi delo z veopravilnim
  operacijskim sistemom neposredno prek Brailleove pisave.

  Okenski sistem, ki ga uporablja Linux (X11) pride z veliko
  programskimi orodji, in bi moral biti prilagodljiv.  Vendar so bili v
  praksi dostopni prilagoditveni programi do zdaj bolj primitivni kot
  tisti za Macintosh ali Windows.  So pa popolnoma zastonj (za razliko
  od stotine anglekih funtov) in kvaliteta se vsekakor izboljuje.

  V principu bi moralo biti mogoe sestaviti popoln, uporaben sistem
  Linux za nevideo osebo za priblino $500 (poceni PC + zvona
  kartica).  To se primerja z ve tiso dolarji za druge operacijske
  sisteme (programje za branje zaslona / strojna oprema za sintezo
  govora).  To moram e videti.  Dvomim, da bi to delovalo v praksi, saj
  programski sintetizatorji zvoka, dostopni za Linux, e niso dovolj
  dobri.  Za fizino prizadeto osebo, je omejitev e vedno stroek
  strojne opreme za vnos.


  3.  Osebe s prizadetim vidom


  Tukaj bom uporabil dve sploni kategoriji.  Ljudje, ki so slabovidni
  in potrebujejo pomo pri videnju / razvozlavanju / sledenju besedila,
  in tisti, ki ne morejo videti kakrnegakoli vidnega vmesnika.


  3.1.  Gledanje zaslona s slabim vidom


  Tukaj je ve razlinih problemov.  Pogosto lahko pomaga poveava, a to
  e ni vsa zgodba.  Vasih ljudje ne morejo slediti gibanju, vasih
  ljudje ne najdejo kazalca, e se ne premika.  To klie po vrsti
  tehnik, veina od njih se je komaj dodala sistemu X.


  3.1.1.  SVGATextMode

  Ta program je uporaben za izboljavo vidnosti obiajnega tekstovnega
  zaslona, ki ga ponuja Linux.  Obiajni zaslon v Linuxu lahko prikae
  80 znakov v vsaki od 25 vrst.  To se lahko spremeni (in kvaliteta teh
  znakov izbolja) z uporabo programa SVGATextMode.  Ta program omogoa
  poln dostop do monih nainov grafine kartice SVGA.  Na primer,
  besedilo lahko postane veje, tako da se na zaslonu prikae le 50 krat
  15 znakov.  Ni preprostega naina za poveavo delkov zaslona, a lahko
  ga po potrebi poveate.


  3.1.2.  X Window System

  Za ljudi, ki lahko vidijo zaslon, obstaja veliko nainov izboljanja
  vidnosti X.  al se ti naini e ne zdruujejo v koherentni nabor, a
  pravilno nastavljeni lahko reijo mnoge teave.


  3.1.2.1.  Razlina loljivost zaslona

  Strenik X lahko nastavite z veliko razlinimi loljivostmi.  Pritisk
  ene same tipke lahko potem spremeni loljivost in omogoi vidljivost
  teko vidnega besedila.

  V datoteki /etc/XF86Config imate vnos v razdelku Screen z vrstico, ki
  se zane z ,,Modes``.  e je, na primer, to nastavljeno na

       Modes       "1280x1024" "1024x768" "800x600" "640x480" "320x240"

  z vsakim pravilno nastavljenim nainom (kar potrebuje razumno dober
  monitor za nain najvije loljivosti), boste lahko tirikrat poveali
  zaslon in med razlinimi loljivostmi preklapljali z uporabo
  Ctrl+Alt+numerini-Plus in Ctrl+Alt+numerini-Minus.

  S premikom mike po zaslonu se boste lahko pomikali po razlinih delih
  zaslona.  Za ve podrobnosti o nastavitvi tega, poglejte
  dokumentacijo, ki pride poleg strenika XFree86.


  3.1.2.2.  Poveava zaslona

  Obstaja ve znanih programov za poveavo zaslona, npr.  xmag, ki
  povea del zaslona toliko, kolikor je potrebno, a je zelo preprost.
  e en je xzoom.  Prej sem rekel, da bi moralo biti nekaj boljega kot
  xmag, no, saj tudi je.  Glejte razdelek ,,xzoom``.

  e en dostopen program je puff.  Ta je posebej usmerjen na slabovidne
  osebe.  Poskrbi za stvari, kot je katla okoli kazalca, da ga laje
  najdete.  Druge zanimive lastnosti programa puff so, da, pravilno
  nastavljen, omogoa izbiro in poveavo delov zaslona med tem, ko se
  spreminjajo.  Vendar izgleda, da ni interakcije med xpuff-om in
  okenskim upravljalnikom, zaradi esar ga bo morda teko uporabljati.
  Ko sem ga uporabljal z mojo nastavitvijo fvwm, se sploh ni odzival na
  pritiske tipk.  Uporaba s twm je izboljala ta poloaj.

  Zadnji program, ki sem ga videl delovati je dynamag.  Ta ima spet
  posebne prednosti, ko so monosti izbire in opazovanja doloenega
  podroja na zaslonu, osveevanje poveanega dela zaslona v rednih
  intervalih med nekaj desetinkami sekunde do dvajsetih sekund.
  Pripomoek dynamag je del distribucije UnWindows.  Glejte razdelek
  ,,UnWindows`` za ve podrobnosti.


  3.1.2.3.  Sprememba zaslonske pisave

  Zaslonske pisave vsega pravilno napisanega programja za X morajo biti
  spremenljive.  Preprosto si lahko izberete dovolj veliko pisavo, da jo
  lahko berete.  To se v splonem naredi z dodatkom vrstice v datoteko
  .Xdefaults, ki bi morala biti v vaem domaem imeniku.  S pravo
  vrstico lahko spremenite pisave vaih programov, na primer

       Emacs.font: -sony-fixed-medium-r-normal--16-150-75-75-c-80-iso8859-*

  S programom xfontsel lahko vidite pisave, dostopne pod sistemom X.

  Mora obstajati tudi nain spremembe stvari na bolj osnovni ravni,
  tako, da se vse prikae s poveano pisavo.  To lahko storite s
  preimenovanjem datotek s pisavami, in ukazom programom za generiranje
  pisav, naj uporabijo vejo stopnjo poveave.  e bo kdo naredil, da bo
  to delovalo kot se spodobi, mi, prosim, poljite podrobnosti o tem,
  kako ste to storili.


  3.1.2.4.  Krini kazalci itd.

  Za ljudi, ki imajo teave z zasledovanjem kazalcev, obstaja ve
  stvari, ki lahko pomagajo:

  *  krini kazalci (horizontalne in vertikalne rte od roba zaslona)

  *  utripajoi kazalci (utripne, ko pritisnete tipko)


  Nobeno programje, ki ga poznam, ne poskrbi za krine kazalce.  puff,
  omenjen v prejnjem razdelku poskrbi za utripajoo katlo okoli
  kazalca, zaradi esar ga precej laje najdete.

  Za zdaj je najve, kar lahko storite, da spremenite bitno sliko
  kurzorja.  Naredite datoteko z bitno sliko, ki jo elite, in e eno,
  ki je enake velikosti, vendar popolnoma rna.  Pretvorite ju v format
  XBM in poenite

       xsetroot -cursor datoteka_s_kazalcem.xbm datoteka_s_rnino.xbm

  Pravzaprav, e se razumete na maskiranje bitov, datoteka_s_rnino niti
  ni nujno popolnoma rna, a zanite s tem.  Datoteka .Xdefaults nad
  zoruje kazalce, ki jih uporabljajo prave aplikacije.  Za ve podatkov,
  prosim, poglejte X Big Cursor mini-HOWTO, Joerga Schneiderja
  <schneid@ira.uka.de>.


  3.1.3.  Avdio

  e lahko uporabnik slii, je zvoni vhod lahko zelo uporaben za
  ustvarjanje prijaznejega in komunikativnejega raunalnikega okolja.
  Slabovidna oseba lahko uporablja zvone namige kot pomo pri doloitvi
  kazalca (glejte ,,UnWindows``).  Uporabnik konzole, ki uporablja
  Emacspeak (glejte ,,Emacspeak``), ima na voljo zvone ikone z
  veliko uporabnimi lastnostmi.

  Usposobitev zvoka v Linuxu je pokrita v spisu Linux Sound HOWTO
  (glejte razdelek ,,Dokumentacija za Linux``).  Ko je enkrat zvok
  nastavljen, lahko igrate zvoke z ukazom play, ki je vkljuen v veino
  razliic Linuxa.  Na ta nain uporabljam svojo razliico UnWindows.


  3.1.4.  Izdelava velikega tiska

  Uporaba velikega tiska je na Linuxu precej enostavna.  Obstaja ve
  tehnik.


  3.1.4.1.  LaTeX / TeX

  LaTeX je izjemno zmogljiv sistem za pripravo dokumentov.  Lahko se
  uporablja za izdelavo dokumentov skoraj vsake vrste z velikim tiskom.
  eprav je nekoliko zapleten za priuitev, se veliko spisov izdela z
  uporabo LaTeXa ali podrejenega stavnega programa, TeXa.


  To bo naredilo nekaj razumno velikega besedila v TeXu:

       \font\magnifiedtenrm=cmr10 at 20pt  % nastavimo veliko pisavo
       \magnifiedtenrm
       To je besedilo v velikih znakih.
       \bye

  Za ve podrobnosti, glejte knjigo o LaTeXu, ki je dostopna v vsaki
  raunalniki knjigarni.  Tudi na Internetu obstaja veliko tevilo
  uvodov v TeX, na primer Linux TeTeX HOWTO.


  3.1.5.  Izhod velikega besedila

  Skoraj vse tiskanje v Linuxu uporablja Postscript, in Linux lahko
  poganja skoraj vsak tiskalnik, da ga zna uporabiti.  Sam tiskam veliko
  koliino une snovi na standardnem matrinem tiskalniku znamke Epson.

  Za uporabnike X obstajajo razlina orodja, ki lahko izdelajo veliko
  besedilo.  Ta vkljuujejo LyX in mnogo komercialnih urejevalnikov
  besedil.


  3.2.  Pripomoki za tiste, ki ne morejo uporabljati vizualnega izhoda


  Za nekoga, ki je popolnoma nezmoen uporabljati obiajni zaslon,
  obstajata dve alternativi: Braille in govor.  Za ljudi, ki imajo tudi
  izgubo sluha, govor ni vedno uporaben, torej bo Brailleova pisava
  vedno pomembna.

  e lahko izbirate, katero naj izberete?  To je stvar ,energine`
  debate.  Uporaba govora je hitra, razumno poceni in predvsem dobra za
  tekstualne aplikacije (npr. branje dolgega spisa, kot je tale).
  Teave vkljuujejo potrebo po tihem okolju, morda potrebo po naglavnih
  zvonikih za delo ne da bi motili druge in ne da bi nam ti
  prislukovali (kar ni na voljo na vseh sintetizatorjih govora).

  Brailleova pisava (Braica) je bolja za aplikacije, kjer je pomemben
  natanen izgled (npr. preglednice).  Vasih je tudi bolj primerna, e
  elite preveriti zaetek stavka, ko pridete na konec.  Toda Braica je
  veliko draja in poasneja za branje besedil.  Oitno, bolj kot
  uporabljate Braico, hitreji boste postali.  Drugostopenjska Braica je
  teka za nauitev, a je to prav gotovo vredno napora, saj je veliko
  hitreja.  To pomeni: e ne uporabljate Braice precej dolgo, morda ne
  boste nikoli odkrili njenega polnega potenciala in se odloili.
  Vseeno, dovolj povedanega o tej, nekako kontroverzni temi.

  [Temelji na originalu Jamesa Bowdena <jrbowden@bcs.org.uk>.]


  3.2.1.  Brailleovi terminali

  Brailleovi terminali so navadno vrstica ali dve Braice.  Ker so te
  vrstice iroke najve 80 znakov, obiajno pa le 40, so nekako omejene.
  Poznam dve vrsti:

  *  Strojno gnani Brailleovi terminali.

  *  Programsko gnani Brailleovi terminali.

  Prva vrsta deluje le, ko je raunalnik v tekstovnem nainu in bere
  neposredno pomnilnik zaslona.  Glejte razdelek ,,Brailleovi
  terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona``.

  Druga vrsta Brailleovih terminalov je podobna, v veliki meri,
  obiajnem terminalskem zaslonu, ki ga Linux avtomatsko podpira.  al
  potrebujejo posebno programje, da jih lahko uporabimo.

  Za delo s temi obstajata dva programska paketa.  Prvi, BRLTTY, deluje
  z veliko prikaznimi tipi Braice in avtorji so pripravljeni podpreti e
  ve, ko bodo dostopne informacije.  Trenutno BRLTTY podpira serije
  Tieman B.V.'s CombiBraille, serije Alva B.V.'s ABT3 in Telesensory
  Systems Inc.'s PowerBraille in serije prikazovalnikov Navigator.
  Uporaba naprave Braille Lite podjetja Blazie Engineering je
  odsvetovana, a podpora se lahko obnovi na zahtevo.  Glejte razdelek
  ,,Programsko gnani Brailleovi terminali``.

  Drugi paket, za katerega vem, se imenuje Braille Enhanced Screen.
  Nartovan je za delo na drugih sistemih UNIX, kot tudi na Linuxu.  To
  bi moralo uporabniku omogoati dostop do Brailleovega terminala z
  veliko uporabnimi lastnostmi, kot so zmonost poganjanja razlinih
  programov v razlinih ,,navideznih terminalih`` ob istem asu.


  3.2.2.  Sinteza govora

  (Opomba prevajalca: podatki se nanaajo na angleko govorjeno besedo.
  al ne poznam stanja za slovenino, prosim za dopolnitve tega spisa
  na <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.)

  Sintetizatorji govora vzamejo (obiajno) besedilo ASCII in ga
  pretvorijo v govorjen izhod.  To je mogoe implementirati strojno ali
  programsko.  al prosti sintetizatorji govora za Linux, tako pravijo,
  niso dovolj dobri za uporabo kot edini nain izhoda.

  Alternativa so strojni sintetizatorji govora.  Poglavitni, za katerega
  vem, da deluje, je DECtalk podjetja Digital, ki ga poganja emacspeak.
  Vendar je v tem asu (marec 1997) napovedan gonilnik za sintetizator
  Doubletalk.  Z uporabo programskega pripomoka emacspeak je poln
  dostop do vseh zmonosti Linuxa precej preprost.  To vkljuuje
  normalno uporabo ukazne lupine, brskalnika za svetovni splet (WWW) in
  veliko podobnih storitev, kot je elektronska pota.  eprav deluje le
  kot preprost bralnik besedil (podoben IBM-ovemu za PC) ko nadzoruje
  programe, ki jih ne razume, pa za tiste, ki jih razume, ponuja veliko
  bolj prefinjen nadzor.  Glejte razdelek ,,Emacspeak`` za ve
  podatkov o tem pripomoku.


  3.2.3.  Obdelava izhoda konzole

  Linux ob zagonu trenutno izpie vsa sporoilo naravnost na obiajen
  (vizualni) zaslon.  To lahko spremeni vsakdo, ki ima osnovno
  poznavanje programiranja jedra.  To pomeni, da je za veino
  Brailleovih naprav mogoe dobiti informacije o tem, kaj poenja Linux,
  e preden operacijski sistem popolnoma zane z delom.

  Le na tej toki lahko poenete program, ki ga potrebujete za dostop.
  e uporabljate program BRLTTY in ga poenete dovolj zgodaj v
  zaganjalnem procesu, lahko od tega trenutka naprej berete sporoila na
  zaslonu.  Veina strojne in programske opreme bo vseeno morala
  poakati, dokler sistem ni popolnoma nared.  To napravi upravljanje
  sistema Linux teko, a ne nemogoe, za osebo s prizadetim vidom.  Ko
  pa je enkrat sistem pripravljen za uporabo, se lahko pomikate nazaj s
  pritiskom (na privzeti tipkovnici) Shift-PageUP.

  Obstaja pa Brailleov sistem, ki lahko uporablja konzolo kar
  neposredno, imenuje se Braillex.  Nartovan je tako, da bere
  neposredno iz pomnilnika za zaslon.  al je obiajen pomik terminala
  temu napoti.  e uporabljate jedro, noveje od 1.3.75, le napiite
  ,,linux no-scroll`` v pozivniku za LILO, ali nastavite nalagalnik
  sistema LILO, da bo to poel samodejno.  e imate starejo razliico
  Linuxa, glejte razdelek ,,Brailleovi terminali, poganjani s
  pomnilnikom zaslona``.

  Druga uporabna re, ki si jo lahko napravite, je uporaba zvokov, ki
  povedo, kdaj je doseena posamezna stopnja zagonskega procesa
  (predlagal T. V. Raman).


  3.2.4.  Optino prepoznavanje znakov

  Za Linux obstaja prosti program za optino prepoznavanje znakov (OCR),
  imenovan xocr.  V principu, e je dovolj dober, bi ta program lahko do
  neke mere (natannost metod OCR ni nikoli dovolj velika ...)  omogoal
  ljudem s prizadetim vidom branje obiajnih knjig.  Vendar, glede na
  dokumentacijo, potrebuje ta program vadbo, da prepozna doloeno
  pisavo, ki jo bo prepoznaval, in nimam pojma, kako dober je, ker nimam
  potrebne opreme za preiskus.


  3.3.  Zaetek uenja Linuxa


  Zaetek uenja Linuxa se lahko zdi teak in straljiv za nekoga, ki
  nima nobene raunalnike izobrazbe ali prihaja iz istega DOS-a.
  Pomagajo lahko naslednje stvari:

  *  Nauite se uporabo Linuxa (ali Unixa) na sistemu nekoga drugega,
     preden postavite svoj lasten sistem.

  *  Sprva nadzorujte Linux z vaega lastnega govoreega/Brailleovega
     terminala.  e nameravate uporabljati govor, se boste zdaj morda
     hoteli nauiti emacs.  Nauite se ga lahko tudi sproti, ob uporabi.
     Glejte spodaj.

  *  e prihajate iz MS-DOS-a, preberite spis DOS2Linux Mini HOWTO za
     pomo pri prehodu (glejte ,,Spisi HOWTO za Linux``).

  Emacspeak HOWTO, ki ga je napisal Jim Van Zandt <jrv@vanzandt.mv.com>,
  pokriva to precej bolj podrobno (glejte ,,Spisi HOWTO za Linux``).

  e nartujete uporabo Emacspeaka, morate vedeti, da vas pripomoek
  Emacspeak ne poskua nauiti uporabe urejevalnika Emacs, torej bo
  predhodno znanje Emacsa vedno uporabno.  Vendar vam vseeno ni treba
  vedeti veliko o Emacsu, ko zaenjate uporabljati Emacspeak.
  Pravzaprav, ko je Emacspeak nameen in delujo, poskrbi za teko
  vmesnik do bogatega nabora ,,online`` dokumentacije, vkljuno s
  stranmi ,,info``, in vam precej olaja uenje tega, kar potrebujete.

       ,,Povzetek: za zaetek dela s pripomokom Emacspeak je
       potrebno le malo uenja.  Popoln izkoristek urejevalnika
       Emacs s pripomokom Emacspeak, e posebej, e ga nameravate
       uporabljati kot nadomestilo za grafini sistem X Windows,
       kot ga jaz, pa zahteva, da postanete domai z veliko
       raziritvami Emacsa; toda to je napredujo proces in ni
       nujno konan v enem dnevu.``

       [T.V.Raman]

  Druga izbira, ki vas lahko zanima, je uporaba anglekih unih trakovov
  RNIB, ki vkljuujejo tudi enega, ki pokriva UNIX.  Dobite jih lahko
  od:

       RNIB
       Customer Services
       PO Box 173
       Peterborough
       Cambridgeshire PE2 6WS

       Tel: 01345 023153 (verjetno deluje le v Zdruenem kraljestvu)


  3.4.  Brailleova vrstica


  Linux bi moral biti idealna platforma za poganjanje Brailleove
  vrstice.  Obstaja ogromno formatirnih orodij za uporabo na napravah s
  fiksno irino besedila.  Brailleovo vrstico lahko preprosto
  prikljuite na serijska vrata, uporabljajo standardne tiskalnike
  mehanizme Linuxa.  Za ve podatkov glejte spis Linux Printing HOWTO.

  Za Linux obstaja prosti programski paket, ki deluje kot vejezini
  prevajalnik drugostopenjske Braice, prispevala ga je amerika
  organizacija ,,National Federation for the Blind``.  Imenuje se
  NFBtrans.  Glejte razdelek ,,NFBtrans`` za podrobnosti.


  4.  Slune teave


  Uporaba raunalnika navadno predstavlja malenkosten problem ljudem s
  slunimi teavami.  Skoraj ves izhod je vizualen.  Obstajajo nekatere
  situacije, kjer pa se le uporablja zvoni izhod.  V takih primerih je
  mogoe teavo zaobiti z uporabo nadomestnega vizualnega izhoda.


  4.1.  Vidni zvonci


  Raunalniki tradicionalno ,,zapiskajo``, ko jim kaken program polje
  posebno kodo.  To se navadno uporablja za pritegnitev pozornosti na
  program in za ni drugega.  Najvekrat je mono ta zvok nadomestiti z
  utripanjem celotnega zaslona (ali terminalskega emulatorja).  To pa se
  stori na zelo razline naine.

     xterm (pod X)
        Za xterm lahko spremenite nastavitve s pritiskom srednjega gumba
        na miki, medtem, ko drite tipko Control, ali pa vstavite
        naslednjo vrstico v datoteko .Xdefaults v vaem domaem imeniku:

          XTerm*visualBell: true

     konzola (sicer)
        Konzola je rahlo bolj kompleksna.  Prosim, poglejte spis Visual
        Bell mini HOWTO Alessandra Rubinija za podrobnosti o tem.
        Dostopen je skupaj z ostalo dokumentacijo za Linux (glejte
        razdelek ,,Dokumentacija za Linux``).  Priredba se mora
        veinoma narediti za vsako aplikacijo posebej, ali s spremembno
        samega jedra Linuxa.


  5.  Fizine teave


  Mnoge od teh teav je treba reevati posamino.  Potrebe posameznika,
  naini, na katere generira vhod in drugi faktorji se tako spreminjajo,
  da je vse, kar ta spis HOWTO lahko ponuja, le splona mnoica kazalcev
  na uporabno programje in ekspertize.


  5.1.  Nezmonost uporabe mike/kazalca


  Omejena mobilnost lahko otei uporabo mike.  Za nekatere ljudi je
  lahko sledilna kroglica zelo dobra reitev, toda za druge je edina
  mogoa vhodna naprava tipkovnica (ali celo nekaj, kar oponaa
  tipkovnico).  Za obiajno uporabo Linuxa to ne bi smela biti teava (a
  glejte razdelek ,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``),
  a za uporabnike X lahko to pod doloenimi pogoji povzroa ogromno
  problemov.

  Na sreo je bil okenski upravljalnik fvwm nartovan za uporabo brez
  kazalca in se veina stvari lahko opravi brez uporabe le-tega.
  Pravzaprav to ponem sam, kadar izgubim miko (ne vpraujte), ali le
  elim tipkati.  Upravljalnik fvwm je vkljuen v vse distribucije
  Linuxa, za katere sem slial.  Pravzaprav bo uporaba drugih programov
  odvisna od njihove zmonosti sprejema pritiskov tipk.  Veliko
  programov za X lahko to pone za vse funkcije.  Veliko jih ne.
  Lepljive tipke na miki, ki so baje prisotne v trenutni izdaji sistema
  X, naj bi to olajale.


  5.1.1.  Nezmonost uporabe tipkovnice

  Ljudje, ki ne morejo uporabljati tipkovnice na obiajen nain, jo
  lahko vasih uporabljajo preko naglavne ali ustne paliice.  To
  zahteva posebno nastavitev tipkovnice.  Glejte, prosim, razdelek
  ,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``.


  5.1.1.1.  Ostala vhodna oprema (le za sistem X Windows)

  Za nekatere ljudi je tipkovnica nasploh neuporabna in so jim dostopne
  le kazalne naprave.  V tem primeru ni dostopne reitve v standardni
  konzoli Linuxa in treba bo uporabljati X.  e se lahko priuite
  raziritev X-input za uporabo posebne naprave in najdete pravilno
  programje za pretvorbo kazalnega vhoda v znake (tega e nisem videl),
  potem ne potrebujete ve tipkovnice.

  Obstajajo tevilne naprave za taken vhod, kot so zasloni, obutljivi
  na dotik, ali oesni kazalci.  Veliko teh naprav bo potrebovalo
  ,,gonilnik naprave``, napisan posebej za njih.  To ni grozno teko, e
  je dostopna dokumentacija, a potrebno so dobre veine programiranja v
  C-ju.  Za ve informacij, prosim, poglejte Linux Kernel Hackers guide
  in druge vire informacij o jedru.  Ko se to enkrat sestavi, je te
  naprave mogoe uporabljati kot obiajno miko.


  5.1.2.  Nadzor fizine strojne opreme iz Linuxa

  Glavna zanimiva skupina je projekt Linux Lab Project.  V splonem je
  mogoe nadzorovati veino GPIB (standardnega vmesnika za znanstveno
  opremo, znanega tudi kot vodilo IEEE).  To daje dosti potenciala
  morebitnim zelo ambicioznim projektom za olajanje dostopa.  Kolikor
  vem, e ni bil noben zaet.


  5.2.  Prepoznava govora


  Prepoznava govora je zelo mono orodje za omogoanje uporabe
  raunalnika.  Vem za dva prepoznavna sistema za Linux, prvi je ears,
  ki je opisan kot ,,Prepoznava ni optimalna.  A je fina za igranje in
  se bo izboljevala.``, drugi pa je AbbotDemo, ,,Od govorca neodvisen
  sistem za zvezno prepoznavanje govora``, ki je zelo verjetno bolj
  zanimiv, leprav ni dostopen za komercialno uporabo brez prejnjega
  dogovora.  Glejte zemljevid programja za Linux (Linux software map) za
  podrobnosti (glejte razdelek ,,Dokumentacija za Linux``).


  5.3.  Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju


  5.3.1.  X Window System

  Zadnji, Linuxu priloen, strenik X, ima lahko veliko lastnosti, ki
  pomagajo pri vnosu.  To vkljuuje lastnosti, kot so StickKeys
  (lepljive tipke), MouseKeys (tipke na miki), RepeatKeys (ponovljene
  tipke), BounceKeys (skakajoe tipke), SlowKeys (poasne tipke), in
  TimeOut (premor).  Te izbire omogoajo prilagoditev tipkovnice
  potrebam uporabnika.  Ponujene so kot del raziritev XKB v razliicah
  X od 6.1 naprej.  Vao razliico, in ali imate nameene raziritve,
  lahko ugotovite takole:

       xdpyinfo -queryExtensions


  5.3.2.  Znebite se samodejnega ponavljanja

  Naslednji ukaz poenite za izklop samodejnega ponavljanja tipk v
  konzoli Linuxa (mislim, da jo morate pognati po enkrat za vsako
  konzolo; dobro mesto za pogon tega ukaza bi bil v vaih prijavnih
  datotekah, .profile ali .login v vaem domaem imeniku).

       setterm -repeat off

  Samodejnega ponavljanja tipk se na kateremkoli streniku X znebite z
  ukazom:

       xset -r

  ki ga lahko vstavite v datoteko, ki se poene ob zagonu sistema X
  (pogosto je to .xsession ali .xinit v nekaterih namestitvah).

  Velja preveriti e druge monosti teh ukazov za spreminjanje obnaanja
  konzole.


  5.3.3.  Makro tipke / veliko vhoda, malo pritiskov tipk

  V podobnih poloajih je pogosto najveji problem hitrost vnosa.  Na
  cilj bo im veje tevilo ukazov s im manj pritiskom tipk.
  Uporabniki ukaznih lupin (bash / tcsh) poglejte v stran referennega
  prironika za monost dopolnitve imena doloenega ukaza ali datoteke
  (pritisnite tipko Tab in bash poskua uganiti, kaj pride potem).  Za
  informacije o makro ukazih, ki priskrbijo zaporedja ukazov le z enim
  pritiskom tipke, poglejte v spis Keystroke HOWTO.


  5.3.4.  Lepljive tipke

  Lepljive tipke so lastnost tipkovnice, ki omogoa nekomu, ki lahko
  zanesljivo pritisne le eno tipko hkrati, da uporabi tipkovnico z vsemi
  njenimi razlinimi spreminjujoimi tipkami, kot sta Shift in Control.
  Te tipke, namesto, da bi jih morali drati hkrati s pritiskom druge
  tipke, postanejo podobne tipko CapsLock in ostanejo v veljavi, dokler
  ne pritisnete druge tipke.  Potem se lahko izklopijo, ali ostanejo
  prigane za naslednjo tipko, odvisno od tega, kar potrebujete.  Za
  podatke o nastavitvi tega, prosim, poglejte spis Linux Keyboard HOWTO,
  posebej razdelek ,,I can use only one finger to type with`` (razdelek
  15 v verziji, ki jo imam) za ve informacij o tem.

  [Toby Reed]


  6.  Sploni programerski problemi


  Mnogo upotevanja vrednih vidikov ob pisanju programja, nartovanega,
  da bo prijazno do razlinosti dostopov, je enakih vidikom tudi
  sicernjega dobrega nartovanja programov.


  6.1.  Poskusite olajati uporabo razlinih vmesnikov


  e je vae programje uporabno le skozi grafini vmesnik, ga bo zelo
  teko predelati tako, da ga bo lahko uporabljal nekdo, ki ne vidi.  e
  je uporabno le skozi vrstino usmerjen vmesnik, bo imel teave nekdo,
  ki ne more tipkati.

  Priskrbite tipkarske blinjice, kot tudi uporabo obiajnega kazalca v
  X (navadno je to mika).  Skoraj gotovo se lahko zanesete na to, da je
  uporabnik sposoben generirati pritiske tipke za vao aplikacijo.


  6.2.  Napravite programje konfigurabilno


  e je enostavno spreminjati pisave, jih bodo ljudje lahko spremenili v
  takne, ki jih lahko berejo.  e se lahko spreminja barvna shema, bodo
  barvno slepi program laje uporabljali.


  6.3.  Preizkusite programje na uporabnikih


  e imate tevilne preizkuevalce vaega programja, katerih vsak ima
  razline probleme z dostopom, bodo laje opozorili na doloene
  probleme.  Oitno, to ne bo najbolj praktino za vsakogar, a vedno
  lahko prosite za odziv uporabnikov.


  6.4.  Napravite izhod razloljiv


  Kjer je le mogoe, jasno razloite, kateri deli vaega programa delajo
  kaj.  Formatirajte sporoila o napakah na poseben nain, da bodo
  prepoznavna.  Pod X se prepriajte, da bo imel vsak del vaega okna
  svoje ime, tako, da ga bo lahko prepoznalo katerokoli programje za
  branje zaslona.


  6.5.  Licence


  Nekatero programje za Linux (eprav nobeden od kljunih programov) ima
  licenco kot ,,ni za komercialno uporabo``.  To je lahko precej slabo
  za osebo, ki zaenja uporabljati programje za osebno delo in z njim
  lahko morda dela delo, ki ga sicer ne bi mogla.  To je lahko nekaj,
  kar jih osvobodi od finanne in druge odvisnosti od drugih ljudi.
  Tudi, e je avtor programa pripravljen narediti izjemo, to napravi
  uporabnika ranljivega za spremembo komercialnih pogojev (nekatera
  podjetja kupujejo pravice) in odklonitve od ljudi, za katere dela
  (veliko podjetij je preve paranoinih zaradi licenc).  Veliko bolje
  se je izogibati taknim licencam, kjer je to mogoe.  Zaita pred
  komercialno zlorabo programja se lahko dosee skozi bolj doloene
  licence, kot sta GNU Public License ali Artistic License (umetnika
  licenca), kjer je to potrebno.


  7.  Druge informacije


  7.1.  Dokumentacija za Linux


  Dokumentacija za Linux je nujno potrebna za njegovo uporabo in veina
  dokumentov, omenjenih tukaj, je vkljuenih v noveje razliice Linuxa,
  iz kateregakoli meni poznanega vira.

  e elite dobiti dokumentacijo na Internetu, je tukaj nekaj primernih
  mest.  Ta se zrcalijo vsaj na veja mesta za FTP po svetu.

  *  ftp.funet.fi (128.214.6.100) : /pub/OS/Linux/doc/
  *  tsx-11.mit.edu (18.172.1.2) : /pub/linux/docs/
  *  sunsite.unc.edu (152.2.22.81) : /pub/Linux/docs/


  7.1.1.  Informativni letak o Linuxu

  Preprosta in uinkovita razlaga, kaj je to Linux.  To je ena od
  stvari, ki jo naj bi izroili nekomu, ki mu elite pojasniti, zakaj
  hoete Linux in zakaj se uporablja.

  Spis Linux Info Sheet je dostopen na svetovnem spletu na
  <http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/INFO-SHEET.html> in drugih zrcalih.
  Obstaja tudi slovenski prevod na naslovu
  <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html>.


  7.1.2.  Linux Meta FAQ

  Seznam drugih informacijskih virov, veliko bolj popolnih od tega.
  Meta FAQ dobite na svetovnem spletu na
  <http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/META-FAQ.html> in drugih zrcalnih
  mestih.


  7.1.3.  Zemljevid programja za Linux

  Spletno mesto Linux Software Map (LSM) ponuja seznam programja na
  Internetu za Linux.  Veliko tukaj navedenih paketov je bilo najdenih
  na ta nain.  LSM je dostopno v iskalni obliki na
  <http://www.boutell.com/lsm/>.  Dostopno je tudi kot preprosta
  tekstovna datoteka na vseh mestih za FTP, omenjenih v razdelku
  ,,Dokumentacija za Linux``.


  7.1.4.  Spisi HOWTO za Linux

  Tako imenovani ,,spisi HOWTO`` so glavna dokumentacija za Linux.  Tale
  Access HOWTO je primer takega spisa.

  Domae mesto Linuxovega dokumentacijskega projekta, ki pie te
  informacije, je  <http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html>.  Obstaja
  tudi veliko podjetij, ki izdajajo knjige s HOWTO-ji.  Stopite v stik z
  lokalnim dobaviteljem Linuxa za podrobnosti.


  Spisi HOWTO za Linux bodo v imeniku HOWTO na vseh mestih za FTP,
  omenjenih v razdelku ,,Dokumentacija za Linux``.

  Nekateri spisi HOWTO so tudi prevedeni v slovenino.  Te najdete v
  razlinih formatih na  <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>
  ali na svetovnem spletu na  <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/>.


  7.1.5.  Linux FAQ

  To je seznam pogosto zastavljenih vpraanj (angl. Frequently Asked
  Questions - FAQ) z odgovori, ki naj bi jih reevali.  Seznam FAQ je
  dostopen z  <http://www.cl.cam.ac.uk/users/iwj10/linux-faq/>, kot tudi
  z vseh mest za FTP, omenjenih v ,,Dokumentacija za Linux``.

  Obstaja slovenski prevod pogosto zastavljenih vpraanj o Linuxu.
  Najdete ga na  <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/FAQ-sl/> ali na
  spletnem naslovu  <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-
  sl.html>.


  7.2.  Potni spiski


  Obstajata dve potni listi, za kateri vem, da prenaata te teme,
  posebej za Linux.  Obstajajo tudi druge liste, vredne raziskovanja, ki
  se ukvarjajo z uporabo raunalnika.  Sluajno, e bo pota poslana na
  te spiske, jo bom slej ko prej prebral in vkljuil vse pomembne
  informacije v Access-HOWTO, torej vam ni treba poslati posebnega
  izvoda, razen, e je na nek nain to nujno.


  7.2.1.  The Linux Access List

  To je sploen potni spisek, ki pokriva tematiko dostopa do Linuxa.
  Nartovan je tako, da ,,stree potrebam uporabnikov in razvijalcev
  operacijskega sistema Linux in programja zanj, ki so hendikepirani,
  ali pa elijo pomagati, da bi Linux postal bolj dostopen``.  Pogovorni
  jezik je angleina.  Naroite se tako, da poljete poto na
  majordomo@ssv1.union.utah.edu in v telo (ne v predmet) sporoila
  vpiete:

       subscribe linux-access <va-e-potni-naslov>


  7.2.2.  The Linux Blind List

  Ta potni spisek pokriva uporabo Linuxa za slepe uporabnike.  Obstaja
  tudi spisek pomembnega in uporabnega programja, ki se zbira v arhivih
  potnega spiska.  Naroite se s poto na blinux-list-
  request@redhat.com s predmetom help.  Pogovorni jezik je angleina,
  spisek pa je zdaj moderiran.


  7.3.  Viri na svetovnem spletu


  Svetovni splet (WWW) se e po svoji naravi zelo hitro spreminja.  e
  berete starejo razliico tega dokumenta, so nekatere tukaj opisane
  stvari e zastarele.  Originalna razliica, ki jo vzdrujem na WWW ne
  bi smela biti stareja od meseca ali dveh, torej jo, prosim, poglejte.

  Dokumentacija za Linux je na naslovu http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html.
  Spletna stran Linux Access na naslovu
  <http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/> ima razline HOWTO-je na
  <http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/HOWTO/>.  Najbolje bo, da
  jemljete stvari z enega od glavnih mest za FTP Linuxa.  e bom imel
  ogromno prometa, bom moral zapreti te strani in jih premakniti drugam.

  Projekt BLINUX Documentation and Development Project na
  <http://leb.net/blinux/> ima za cilj sluiti kot pospeevalnik, ki bo
  usmerjal in pohitril razvoj programja in dokumentacije, ki bo
  omogoila slepemu uporabniku pogon svoje delovne postaje z Linuxom.

  Spletna stran programa Emacspeak je na
  <http://cs.cornell.edu/home/raman/emacspeak/emacspeak.html>.

  Neuradna stran BRLTTY je na
  <http://www.sf.co.kr/t.linux/new/brltty.html>.

  Yahoo (eden od glavnih internetnih katalogov) ima posebno podroje o
  prilagoditveni tehnologiji na
  <http://www.yahoo.com/Society_and_Culture/Disabilities/Adaptive_Technology/>.

  Projekt Linux Lab Project  <http://www.fu-berlin.de/~clausi/>.

  Strani BLYNX: podporne datoteke za prireditev brskalnika Lynx slepim
  in slabovidnim uporabnikom na spletnem naslovu
  <http://leb.net/blinux/blynx/>.

  V Sloveniji obstaja noviarska skupina si.alt.invalidi.


  7.4.  Dobavitelji


  To je seznam dobaviteljev Brailleovih vrstic (angl. Braillex) v
  Zdruenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

       Alphavision Limited


  7.5.  Proizvajalci


  7.5.1.  Alphavision

  Mislim, da so proizvajalci?  RNIB jih uvra le kot dobavitelje, a
  drugi pravijo, da izdelujejo Braillex.

  Alphavision Ltd
  Seymour House
  Copyground Lane
  High Wycombe
  Bucks HP12 3HE
  England
  U.K.

     Telefon
        +44 1494-530 555


  7.5.1.1.  Izdelki Alphavision za AT, podprti v Linuxu

  *  Braillex


  7.5.2.  Blazie Engineering

  Naprava Braille Lite je podprta v originalni razliici BRLTTY.  Ta
  podpora je zdaj prekinjena.  e imate njihovo napravo in bi jo radi
  uporabljali v Linuxu, bo to mogoe z uporabo te razliice programja.


  Blazie Engineering
  105 East Jarrettsville Rd.
  Forest Hill, MD 21050
  U.S.A.

     Telefon
        +1 (410) 893-9333

     Faks
        +1 (410) 836-5040

     BBS
        +1 (410) 893-8944

     E-pota
        info@blazie.com

     WWW
        <http://www.blazie.com/>


  7.5.2.1.  Izdelki Blazie za AT


  *  Braille Lite (podpora prekinjena)


  7.5.3.  Digital Equipment Corporation

  Digital Equipment Corporation
  P.O. Box CS2008
  Nashua
  NH 03061-2008
  U.S.A

     Naroila
        +1 800-722-9332

     Tehnine informacije
        +1 800-722-9332

     Faks
        +1 603-884-5597

     WWW
        <http://www.digital.com/>


  7.5.3.1.  Podprti izdelki DEC-a za AT z Linuxom

  *  DECTalk Express

  7.5.4.  Kommunikations-Technik Stolper GmbH


  KTS Stolper GmbH
  Herzenhaldenweg 10
  D-73095 Albershausen
  Deutschland

     Telefon
        +49 7161 37023

     Faks
        +49 7161 32632


  7.5.4.1.  Podprti izdelki KTS za AT z Linuxom

  *  Brailloterm


  8.  Programski paketi


  Viri tega razdelka so pobrani neposredno iz zemljevida programja za
  Linux (Linux Software map), ki ga najdete na vseh standardnih mesti za
  dokumentacijo Linuxa, in, ki nateva skoraj vse programje, dostopno za
  Linux.


  8.1.  Emacspeak


  Emacspeak je programska stran govornega vmesnika za Linux.  Vsak drug
  znakovno usmerjen program, kot npr. brkljalnik za WWW, ali telnet ali
  e en urejevalnik besedil, se potencialno lahko uporablja iz programa
  emacspeak.  Glavna razlika med njim in obiajnim programjem za branje
  zaslona v operacijskih sistemih, kot je DOS, je, da ima tudi ogromno
  dodatnih monosti.  Poiva na urejevalniku besedil Emacs.

  Urejevalnik besedil je v grobem le program, ki vam omogoa spremembo
  vsebine datoteke, na primer, dodajanje novih podatkov v pismo.  Emacs
  pravzaprav precej presega obiajne urejevalnike besedil, zato je ta
  paket precej bolj uporaben, kot se vam morda dozdeva.  Iz Emacsa lahko
  poenete katerikoli drugi program in doseete, da se njegov izhod
  pojavi v terminalski emulaciji Emacsa.

  Razlog, da je Emacs bolje okolje za Emacspeak je ta, da slednji
  razume izgled zaslona prvega, in lahko inteligentno interpretira, na
  primer, koledar, ki bi bil sicer le zmeana tabela tevilk.  Piscu
  paketa uspeva popolnoma nadzorovati svoj stroj z Linuxom in poenjati
  vse sistemsko upravljanje iz urejevalnika emacs.  Uporablja ga tudi za
  nadzor iroke palete drugih strojev in programja, neposredno iz tega
  stroja.

  Emacspeak je vkljuen v distribucijo Debian GNU/Linux in je vkljuen
  kot prispevano programje tudi v distribuciji Slackware.  To pomeni, da
  je dostopen na veliko distribucijah Linuxa na CD-ROM-u.  Ko bo tole
  objavljeno, bo vkljuena e razliica 5 ali bolja, trenutno pa imam
  za pregled na voljo le razliico 4.

  Naslednji podatki so iz zemljevida programja za Linux (Linux Software
  Map):

     Naslov:
        emacspeak - govorjeni izhodni vmesnik za Emacs

     Razliica:
        4.0

     Datum vnosa:
        30. maj 1996

     Opis:
        Emacspeak je prvi dozoreli sistem za govorjeni izhod, ki omogoa
        nekomu, ki ne vidi, neposredno delo s sistemom UNIX.  (Do zdaj
        je bila edina izbira, ki je bila na voljo osebi s prizadetim
        vidom, uporaba govoreega PC-ja kot terminal.)  Emacspeak je
        grajen na urejevalniku Emacs.  Ko enkrat zaenete emacs z
        naloenim dodatkom emacspeak, dobite govorjen odziv na vse, kar
        ponete.  Vae izkunje se bodo razlikovale odvisno od tega,
        kako dobro znate uporabljati Emacs.  Niesar ni, kar ne bi mogli
        storiti znotraj Emacsa. :-)

     Kljune besede:
        prizadetost, dostop, prizadeti vid, slepota, govor, emacs

     Avtor:
        raman@adobe.com (T. V. Raman)

     Vzdrevalec:
        jrv@vanzandt.mv.com (Jim Van Zandt)

     Prvotno mesto:
        ftp://sunsite.unc.edu/apps/sound/speech/emacspeak-4.0.tgz, 124 KB

     Izvorno mesto:
        ftp://ftp.cs.cornell.edu/pub/raman/emacspeak/ emacspeak.tar.gz,
        http://www.cs.cornell.edu/Info/People/raman/emacspeak/
        emacspeak.tar.gz, 123 KB

     Platforme:
        sintetizator govora DECtalk Express ali DEC Multivoice, GNU FSF
        Emacs 19 (razliica 19.23 ali pozneja) in TCLX 7.3B (razirjeni
        jezik TCL).

     Politika kopiranja:
        GPL


  8.2.  BRLTTY


  To je program za poganjanje Brailleovega terminala na serijskih
  vratih.  Bil je e iroko testiran in uporabljan in podpira tevilno
  razlino strojno opremo (glejte spodnji vnos za v zemljevid programja
  za Linux).

  Vzdrevalec je Nikhil Nair <nn201@cus.cam.ac.uk>.  Na njegovem razvoju
  delata tudi Nicolas Pitre <nico@cam.org> in Stephane Doyon
  <doyons@jsp.umontreal.ca>.  Katerekoli pripombe poljite vsem trem.

  Avtorji se zdijo pripravljeni vkljuiti podporo za ve razlinih
  naprav, zato le stopite z njimi v stik, e imate nepodprto napravo.
  Skoraj gotovo bodo potrebovali podatke o programiranju te naprave,
  torej vam bodo laje pomagali, e boste kontaktirali vaega
  izdelovalca in dobili te podatke.

  Kratek seznam odlik (z njihove datoteke README), da vam vzbudimo
  zanimanje.

  *  Polna izvedba zmonosti ogleda standardnega zaslona.

  *  irok spekter monih dodatkov, vkljuno z utripajoim kazalcem in
     velikimi rkami, zamrznitvijo zaslona za poasneji ogled, izpis
     atributov za laje iskanje osvetljenega besedila, hipertekstovne
     povezave, itd.

  *  ,,Pametno`` usmerjanje kazalca.  To omogoa lahko premikanje
     kazalca v urejevalnikih besedila ipd. brez premika rok z
     Brailleovega zaslona.

  *  Funkcija ,,izrei & prilepi``.  To je posebej uporabno za kopiranje
     dolgih imen datotek, zapletenih ukazov, itd.

  *  Trenutna (on-line) pomo.

  *  Podpora za razline Braice.

  *  Modularna zasnova omogoa relativno lahko dodajanje gonilnikov za
     druge Braillove zaslone, ali celo (upajmo) prenos na druge
     platforme, podobne Unixu.

  Opis v zemljevidu programja za Linux:

     Naslov:
        BRLTTY - Program za dostop do Unixa za slepo osebo, ki uporablja
        programski Brailleov terminal.

     Razliica:
        1.0.2, 17SEP96

     Datum vnosa:
        17. september 1996

     Opis:
        BRLTTY je strenik, ki omogoa dostop do konzole Unixa slepi
        osebi, ki uporablja programski Brailleov zaslon (angl. soft
        Braille display) (glejte datoteko README za popolno razlago).

        BRLTTY deluje le s tekstovnimi aplikacijami.

        Upamo, da bo ta sistem razirjen s podporo drugih programabilnih
        Brailleovih vrstic, in morda tudi s podporo drugih platform,
        podobnih Unixu.

     Kljune besede:
        Braille, konzola, dostop, prizadeti vid, slepota

     Avtorji:
        nn201@cus.cam.ac.uk (Nikhil Nair), nico@cam.org (Nicolas Pitre),
        doyons@jsp.umontreal.ca (Stephane Doyon), jrbowden@bcs.org.uk
        (James Bowden)

     Vzdrevalec:
        nn201@cus.cam.ac.uk (Nikhil Nair)

     Prvotno mesto:
        ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access/
        brltty-1.0.2.tar.gz (110 KB, vkljuno z datoteko README),
        brltty-1.0.2.README (6 KB), brltty-1.0.2.lsm (1 KB).

     Platforme:
        Linux (jedro 1.1.92 ali pozneje), teko na PC ali na DEC Alpha.
        Brez X/grafike.

        Podprte Brailleove vrstice (le s serijsko komunikacijo):

             *  Tieman B.V.: CombiBraille 25/45/85;

             *  Alva B.V.: serije ABT3xx;

             *  Telesensory Systems Inc.: PowerBraille 40 (ne 65/80),
                Navigator 20/40/80 (le zadnja razliica firmwarea?).

     Politika kopiranja:
        GPL


  8.3.  Screen


  Screen je standarden kos programja, ki dovoljuje veliko razlinim
  programom, da teejo na enem samem terminalu ob istem asu.  Razirjen
  je bil z neposredno podporo nekaterih Brailleovih vrstic (tistih
  podjetja Telesensory).


  8.4.  Rsynth


  To je sintetizator govora, uvren v zemljevid programja za Linux
  (Linux Software Map).  Baje ne deluje dovolj dobro, da bi ga lahko
  uporabljala oseba s prizadetim vidom.  Uporabite raje strojno opremo,
  ali ga izboljajte ... prosti sintetizator govora bi bil zelo zelo
  uporaben.


  8.5.  xocr


  xocr je paket za Linux, ki izvaja optino prepoznavanje znakov.  Kot
  pri programu Rsynth, se tudi tukaj bojim, da ne bo sprejemljiv kot
  izkljuni paket za vhod osebe s prizadetim vidom.  Sumim, da
  uporabljeni algoritem potrebuje e osebo, ki prebere prepoznano
  besedilo in preveri, e je prepoznavanje pravilno.  Rad bi se motil.


  8.6.  xzoom


  xzoom je poveevalnik zaslona, podoben kot xmag, a znatno bolji in
  zelo uporaben za slabovidno osebo.  Glavna slabost pripomoka xzoom
  je, da ne more poveevati dela zaslona pod seboj, da nekatere nadzorne
  tipke niso zdruljive z obiajnim okenskim upravljalnikom fvwm, in, da
  njegova privzeta nastavitev ne tee po omreju (to se lahko spremeni
  na raun hitrosti).  Razen teh pomanjkljivosti pa je izvrsten.  Izvaja
  nenehno poveevanje, ki vam omogoa, naprimer, pomik dokumenta gor in
  dol, medtem, ko imate razdelek, ki ga berete, vseskozi povean.
  Alternativno, lahko premikate majhno katlo po zaslonu, poveujete
  vsebino in iete podroje, ki ga elite videti.  xzoom je dostopen
  tudi kot paket RPM z obiajnih mest za RedHat, kar pomeni, da ga bodo
  ljudje, ki uporabljajo sistem RPM (npr. uporabniki distribucije RedHat
  Linux) zlahka namestili.

     Naslov:
        xzoom

     Razliica:
        0.1

     Datum vnosa:
        30. marec 1996

     Opis:
        xzoom lahko povea (za celotevilsko vrednost), obraa (za
        vekratnik 90 stopinj) in zrcali okoli osi X ali Y na zaslonu
        X11, in rezultat prikae v svojem zaslonu.

     Kljune besede:
        X11, zoom, poveava, xmag

     Avtor:
        Itai Nahshon <nahshon@best.com>

     Vzdrevalec:
        Itai Nahshon <nahshon@best.com>

     Prvotno mesto:
        <ftp://sunsite.unc.edu/>, verjetno na /pub/Linux/X11/xutils/
        xzoom-0.1.tgz

     Platforme:
        Linux+X11.  Podpora le za 8-bitno barvno globino.  Preizkueno
        le z Linuxom 1.3.* in gonilnikom za XSVGA 3.1.2.  Potrebuje
        raziritve XSHM.

     Politika kopiranja:
        Prosta.


  8.7.  NFBtrans


  nfbtrans je program za pretvarjanje vestopenjske Braice, ki ga v ZDA
  razirja National Federation for the Blind.  Izdan je kot prosti
  program v upanju, da ga bo kdo izboljal.  Pokriti jeziki so amerika
  angleina, angleka angleina, panina, ruina, esperanto,
  nemina, biblijska hebrejina in biblijska grina, eprav se lahko
  dodajo tudi drugi preprosto tako, da napiete prevajalsko tabelo.
  Pokrite so tudi nekatere raunalnike in matematine oblike.  Uspelo
  mi ga je prevesti pod Linuxom, vendar ga nisem mogel preizkusiti, ker
  trenutno nimam na voljo Brailleove vrstice.

  NFBtrans dobite na  <ftp://nfb.org/nfb/braille/nfbtrans/>.  Po prenosu
  ga boste morali e prevesti.


  8.7.1.  Prevajanje NFBtrans za Linux

  Ta popravek sem vrnil vzdrevalcu programa NFBtrans in pravi, da ga je
  vkljuil, torej, e imate novejo razliico od 740, vam verjetno ne bo
  treba storiti ni posebnega.  Le sledite navodilom, vkljuenim v
  paket.

       unzip -L NFBTR740.ZIP   # ali pa katerokoli datoteko e imate
       mv makefile Makefile

  Potem posnemite naslednje v datoteko (npr. patch-file)

  ______________________________________________________________________
  *** nfbpatch.c.orig     Tue Mar 12 11:37:28 1996
  --- nfbpatch.c  Tue Mar 12 11:37:06 1996
  ***************
  *** 185,190 ****
  --- 185,193 ----
      return (finfo.st_size);
    }                /* filelength */

  + #ifndef linux
  + /* pretty safe to assume all linux has usleep I think ?? this should be
  + done properly anyway */
    #ifdef SYSVR4
    void usleep(usec)
      int usec;
  ***************
  *** 195,200 ****
  --- 198,204 ----
  UKP  }                /* usleep */

    #endif
  + #endif

    void beep(count)
      int count;
  ______________________________________________________________________

  in poenite

       patch < patch-file

  Potem vpiite

       make

  in program bi se moral prevesti.


  8.8.  UnWindows


  UnWindows je paket pripomokov za dostop do grafinega sistema X, ki
  ponuja mnoge uporabne monosti za slabovidne (ne slepe).  Vkljuuje
  poveevalnik zaslona in druge prilagojene pripomoke za lajo
  doloitev kazalca.  Paket UnWindows lahko vzamete z mesta
  <ftp://ftp.cs.rpi.edu/pub/unwindows/>.

  Paket ne bo hotel takoj delovati na Linuxu, saj se zanaa na posebne
  lastnosti raunalnikov Sun.  Vendar nekateri pripomoki le delujejo in
  uspelo mi je prenesti skoraj vse ostale, torej je lahko ta paket
  zanimiv za nekatere ljudi.  Moj prenos bo vkljuen nazaj v izvirnik
  ali pa bo dostopen v arhivih liste BLINUX (glejte ,,Viri na
  svetovnem spletu``).  Pripomoek, ki e ne deluje, je nastavitveni
  pripomoek.

  V moji razliici programi, namesto, da sami ustvarjajo zvoke, le
  kliejo drug program.  Drugi program je lahko na primer

       play /usr/lib/games/xboing/sounds/ouch.au

  ki zaigra zvok ouch.au, denimo, ko kazalec zadene levi rob zaslona.


  8.8.1.  dynamag

  dynamag je program za poveavo zaslona.  Prosim, poglejte podrazdelek
  ,,Poveava zaslona``.  Ta program je deloval e v privzeti
  distribuciji.


  8.8.2.  coloreyes

  coloreyes omogoa preprosto doloitev kazalca (mikinega).  Sestavlja
  ga par oi, ki vedno gledajo v smer kazalca (kot xeyes) in spreminjajo
  barvo, odvisno od oddaljenosti od mike (za razliko od xeyes).  To ne
  deluje v privzeti distribuciji, a zdi se, da preizkusna razliica z
  istega mesta deluje.


  8.8.3.  border

  border je program, ki zazna, kdaj se kazalec (mike) premakne na rob
  zaslona in odda zvok, glede na rob, ki se mu je priblial.  Dostopna
  razliica uporablja poseben zvoni sistem Suna.  To sem spremenil, da
  namesto tega le poene ukaz, ki je lahko katerikoli zvoni program za
  Linux.


  8.8.4.  un-twm

  Okenski upravljalnik je poseben program, ki nadzira poloaj vseh
  ostalih oken (programov), prikazanih na zaslonu X.  un-twm je posebna
  razliica, ki se zvono oglaa, ko kazalec vstopa v razlina okna.
  Zvok je odvisen od okna, v katerega je vstopil kazalec.  Razirjana
  razliica ne deluje na Linuxu iz podobnih razlogov kot pri pripomoku
  border.  Spet, imam e posebno delujoo razliico, ki bo dostopna v
  asu, ko boste brali tole.


  9.  Strojna oprema


  9.1.  Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona


  To so Brailleovi terminali, ki lahko berejo zaslonski pomnilnik
  neposrednjo v obiajnem tekstovnem nainu.  Mogoe jih je uporabljati
  za delo z Linuxom za skoraj vse stvari, ki jih lahko pone videi
  uporabnik konzole, vkljuno z namestitvijo sistema.  Vendar je v jedru
  Linuxa prisotna teava s pomikom zaslona nazaj, zato je treba
  uporabiti popravek jedra.  Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za
  Braillex in Brailloterm``.


  9.1.1.  Braillex

  Braillex je terminal, nartovan, da bere neposredno iz zaslonskega
  pomnilnika, torej shaja brez problemov s programi za MS-DOS, ki se ne
  obnaajo udno.  e lahko nekaj vidite na zaslonu, potem mora bi moral
  ta terminal to pokazati v Braici.  V Linuxu je al upravljanje z
  zaslonom narejene drugae od MS-DOS-a, torej mora biti to nekako
  spremenjeno.

  Za delovanje tega terminala, morate najprej uporabiti popravek, podan
  spodaj v podrazdelku ,,Popravek jedra za Braillex in
  Brailloterm``.  Ko je enkrat to opravljeno, postane Braillex eno
  najprimernejih nainov za uporabo Linuxa, saj omogoa branje vse
  informacije, normalno dostopne videi osebi.  Drugi terminali ne
  zanejo delovati, dokler se operacijski sistem popolnoma ne naloi.

  Braillex je dostopen z dvema ureditvima Brailleovih celic (80x1 ali
  40x2), obstaja tudi model, imenovan IB 2-D, ki ima tudi vertikalno
  pominico za prikaz informacij o vseh vrsticah zaslona (uporablja 4
  programabilne toke na vrstico zaslona).


  Cena: 8,995 (funti terlingi) ali 11495 UKP za 2-D
  Izdelovalec: Alphavision Limited (Zdrueno kraljestvo)
  Dobavitelji: ????


  9.1.2.  Brailloterm

       Kaj je Brailloterm?

       To je Brailleova vrstica z monostjo osveevanja prikaza, ki
       jo je izdelalo podjetje KTS Kommunikations-Technik Stolper
       GmbH.  Ima 80 Brailleovih celic v eni sami vrstici.  Vsaka
       celica ima 8 pik, ki so kombinirane tako (gor/dol), da
       ponazarjajo znak.  Privzeto mi Brailloterm prikazuje
       vrstico, v kateri je zaslonski kazalec.  Z uporabo nekaterih
       funkcij Brailloterma lahko vidim katerokoli vrstico zaslona.

       [Jose Vilmar Estacio de Souza <jvilmar@embratel.net.br>]

  Jose potem nadaljuje in pravi, da lahko terminal uporablja tudi
  serijska vrata pod DOS-om, toda, da potrebuje poseben program.  Ne
  vem, e bo katerikoli od njih deloval z Linuxom.

  Kot pri Braillexu, potrebuje jedro poseben popravek, da deluje
  pravilno.  Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za Braillex in
  Brailloterm``.

  Cena: okoli 23.000 DEM /  15.000 USD
  Proizvajalec: Kommunikations-Technik Stolper GmbH, Nemija
  Dobavitelji: ????


  9.1.3.  Popravek jedra za Braillex in Brailloterm

  To verjetno velja tudi za vse drugi terminale, ki berejo direktno
  zaslonski pomnilnik za delo v MS-DOS-u.  Poljite mi poto s
  potrditvijo drugih terminalov, ki delujejo.  To ne velja in bo
  pravzaprav izgubilo nekatere monosti terminalov, ki jih poganja
  programje BRLTTY.

  Pravijo, da se ta popravek uporablja na vseh jedrih razliice 1.2.X.
  Delovati bi moral tudi na vseh jedrih razliic od 1.1.X do 1.3.72, le
  z opozorilom programa patch (preizkusil sem vsaj, da deluje z jedrom
  1.3.68).  Od jedra Linuxa 1.3.75 naprej, ta popravek ni ve potreben,
  saj lahko nastavite jedro, da ne pomika zaslona, z uporabo ,,linux no-
  scroll`` v pozivniku LILO.  Za podrobnosti glejte spis Boot Prompt
  HOWTO.

  ______________________________________________________________________
  *** drivers/char/console.c~     Fri Mar 17 07:31:40 1995
  --- drivers/char/console.c      Tue Mar  5 04:34:47 1996
  ***************
  *** 601,605 ****
    static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
    {
  !       int hardscroll = 1;

          if (b > video_num_lines || t >= b)
  --- 601,605 ----
    static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
    {
  !       int hardscroll = 0;

          if (b > video_num_lines || t >= b)
  ______________________________________________________________________

  Za uporabo tega popravka:

  1. Posnemite zgornji tekst v datoteko (denimo patch-file)

  2. Spremenite imenik v podimenik drivers/char izvorne kode vaega
     jedra.

  3. Poenite

       patch < patch-file

  4. Prevedite svoje jedro kot obiajno.

  Uporabite te popravke in morali bi biti sposobni uporabljati Brailleov
  terminal za branje konzole Linuxa, kot obiajno.

  Ta popravek, izraen z besedami, pomeni le: ,,Spremeni 1 v 0 v prvi
  vrstici funkcije scrup, ki mora biti blizu vrstice 603 v datoteki
  drivers/char/console.c!``.  Glavna stvar programa patch je, da to
  razume, in da zna uganiti, kaj naj stori, kadar razvijalci Linuxa
  spremenijo vsebino te datoteke.

  e elite uporabljati sodobneje jedro s popolnoma onemogoenim
  pomikanjem zaslona nazaj (namesto reitve v zagonskem pozivniku, ki
  sem jo e omenil), lahko uporabite naslednji popravek.  To ne velja za
  jedra, stareja od 1.3.75!

  ______________________________________________________________________
  *** console.c~  Fri Mar 15 04:01:45 1996
  --- console.c   Thu Apr  4 13:29:48 1996
  ***************
  *** 516,520 ****
    unsigned char has_wrapped;          /* all of videomem is data of fg_console */
    static unsigned char hardscroll_enabled;
  ! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 0;

    void no_scroll(char *str, int *ints)
  --- 516,520 ----
    unsigned char has_wrapped;          /* all of videomem is data of fg_console */
    static unsigned char hardscroll_enabled;
  ! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 1;

    void no_scroll(char *str, int *ints)
  ______________________________________________________________________


  9.2.  Programsko gnani Brailleovi terminali


  Princip delovanja teh terminalov je zelo blizu principu delovanja
  terminala s katodno cevjo (CRT), kot je VT100.  Poveejo se na
  serijska vrata in raunalnik mora poganjati programe, ki jim poiljajo
  izhod.  Trenutno sta za Linux na voljo dva znana programa; BRLTTY
  (glejte razdelek ,,BRLTTY``) in izboljan Brailleov zaslon (angl.
  Braille enhanced screen).


  9.2.1.  Tieman B.V.

  9.2.1.1.  CombiBraille

  Ta Brailleov terminal je podprt s programjem BRLTTY.  Pride v treh
  razliicah s 25, 45 ali 85 Brailleovih celic.  Dodatnih pet celic
  glede na standardni zaslon se uporablja kot podatki o statusu.

  Cena: okoli 4.600 UKP za model s 45 celicami ...
  Izdelovalec: Tieman B.V.
  Dobavitelji: Concept Systems, Nottingham, England
           (glas: +44 115 925 5988)


  9.2.2.  Alva B.V.

  Serije ABT3xx so podprte v BRLTTY.  V tem asu je potrjeno le
  delovanje ABT340.  Prosim, poljite podatke o drugih modelih avtorjem
  BRLTTY.

  Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
  Izdelovalec: Alva
  Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
             (+44 1462 677331)


  9.2.3.  Prikazovalniki Telesensory Systems Inc.

  Ker so priskrbeli podatke o programiranju razvijalcem, so
  prikazovalniki Telesensory podprti v BRLTTY in screen.


  9.2.3.1.  Powerbraille

  Obstajajo trije modeli: 40, 65 in 80 vrstic.  Le za 40-vrstini model
  se ve, da je podprt v BRLTTY.

  Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
  Proizvajalec: Alva
  Dobavitelj: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
             (+44 1462 677331)


  9.2.3.2.  Navigator

  Spet obstajajo trije modeli: 20, 60 in 80.  Za zadnje razliice je
  znano, da delujejo z BRLTTY, a ne ve se, ali delujejo tudi prejnje (s
  prejnjim firmwareom).

  Cena: 80 celic 7.800 UKP
  Proizvajalec: Alva
  Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
             (+44 1462 677331)


  9.2.4.  Braille Lite

  To je bolj prenosni raunalnik kot pa terminal.  Lahko pa ga
  uporabljate z BRLTTY razliice 0.22 (a ne z novejo razliico) kot
  obiajen Brailleov terminal.  al veliko stvari, dostopnih z izdelkom
  CombiBraille, ne morete uporabljati z Braille Lite.  To pomeni, da se
  ga morate izogibati za uporabo z Linuxom, e je le mogoe.

  Cena: 3.395 USD
  Izdelovalec: Blazie Engineering


  9.3.  Sintetizatorji govora


  Sintetizatorji govora se obiajno prikljuijo na serijska vrata
  osebnega raunalnika.  Uporabne lastnosti vkljuujejo:

  *  Brailleove oznake na delih.

  *  Veliko glasov, ki omogoajo, da se razlini deli dokumenta govorijo
     razlino.

  *  Uporabo z naglavnimi zvoniki (ni na voljo v vseh modelih).

  Kritini problem je kakovost govora.  To je veliko pomembneje nekomu,
  ki uporablja sintetizator zvoka kot glaven vir informacij, kot pa
  nekomu, ki poslua vene zvoke za zabavo.  Najbr iz tega razloga T.
  V. Raman priporoa le DECTalk.  Sprejemljive alternative bi bile v
  redu.


  9.3.1.  DECTalk Express

  To je strojni sintetizator govora.  Priporoa se uporaba z Emacspeakom
  in pravzaprav je nabor DECTalk edina vrsta sintetizatorjev zvoka, ki
  jo podpira ta paket.  Ta sintetizator ima prav vsako uporabno
  lastnost, za katero vem.  Edina pomanjkljivost, ki so jo lahko
  trenutno spomnim, je cena.

  Cena: 1.195 USD
  Izdelovalec: Digital Equipment Corporation

  Dobavitelji: Mnogi.  Prosim za podrobnosti o tistih,
          ki ponujajo posebno podporo za Linux.
          Posvetujte se z lokalnimi organizacijami,
          samim Digitalom, ali spletno stranjo za
          Emacspeak.


  9.3.2.  Accent SA

  To je sintetizator podjetja Aicom Corporation.  Zael se je poskus
  pisanja gonilnika zanj, a je potrebna pomo.  Prosim, poglejte
  <http://www.cyberspc.mb.ca/~astrope/speak.html>, e mislite, da lahko
  pomagate.


  9.3.3.  SPO256-AL2 Speak & ip Spell

  Pokazalo se je zanimanje za uporabo tega ipa v doma narejenih
  govoreih vezjih.  Zanima me, e kdo to s pridom uporablja.
  Programski paket speak-0.2pl1.tar.gz je naredil David Sugar
  <dyfet@tycho.com>.  Sumim pa, da kakovost izhoda ni dovolj dobra za
  redno uporabo.


  10.  Priznanja


  Veina tega spisa je zbrana iz razlinih informacijskih virov na
  Internetu, veliko jih najdete z iskalnikom Yahoo in DEC-ovim iskalnim
  strojem Alta Vista.  V to je vkljuena dokumentacija veine
  programskih paketov, omenjenih v besedilu.  Nekaj podatkov je bilo
  napaberkovanih z letakov s pomojo Kraljevega nacionalnega intituta
  za slepe.

  T. V. Raman, avtor Emacspeaka, je zanesljivo prispeval pripombe,
  podatke in besedilo, kot me tudi seznanil z drugimi ljudmi na
  Internetu, ki jih je poznal.

  Kenneth Albanowski <kjahds@kjahds.com> je priskrbel popravek, potreben
  za Brailloterm, in podatke o njem.

  Roland Dyroff iz S.u.S.E. GmbH (distributerji Linuxa in izdelovalci
  distribucije S.u.S.E. Linux (angleka/nemka)) je na mojo pronjo
  pregledal KTS Stolper GmbH in dobil nekatere strojne podrobnosti in
  informacije o Braillotermu.

  Najbolj obseno in skrbno preverjanje tega dokumenta sta opravila
  James Bowden <jrbowden@bcs.org.uk> in Nikhil Nair
  <nn201@cus.cam.ac.uk>, avtorja BRLTTY, ki sta predlagala veliko
  tevilo popravkov, kot tudi dodatnih informacij o nekaterih temah.

  Pisci prispevkov na elektronska spiska ,,blinux`` in ,,linux-access``
  so prispevali k temu spisu tako, da so mi priskrbeli informacije, ki
  sem jih prebral.

  Mark E. Novak s centra Trace R&D  <http://trace.wisc.edu/> me je
  usmeril v smer razlinih programskih paketov in podatkov, ki jih prej
  e nisem videl.  Dal je tudi pripombe na strukturo tega dokumenta, ki
  sem jih delno upoteval, verjetno pa bi moral storiti e ve.

  Mnoica drugih piscev prispevkov vkljuuje Nicolasa Pitriea in
  Stephana Doyona.

  Veliko drugih ljudi je prispevalo pripombe in informacije.  Posebni
  prispevki so zabeleeni v tem spisu.

  Angleka razliica tega spisa je bila narejena posebej za knjigo Dr.
  Linux, ki jo je izdala zaloba RedHat.  To je zato, ker so poslali
  opozorilo o grozei izdaji meni in drugim avtorem projekta LDP.  Za to
  njihovo dejanje sem jim mono hvaleen, saj napani ali stari podatki
  v knjigi leijo naokoli veliko dlje kot na Internetu.

  Gotovo ste prispevali k temu spisu tudi vi, a vas nisem omenil.  Ne
  skrbite, to je bilo po pomoti, se opraviujem.  Le povejte mi, in vas
  bom dodal v naslednjo razliico.
