   
               Pogosto zastavljena vpraanja o Linuxu z odgovori
                                       
                   Robert Kiesling, rkiesling@mainmatter.com

                                 2. januar 2000
     _________________________________________________________________
   
   To je slovenski prevod seznama pogosto zastavljenih vpraanj o Linuxu,
   prostem, s standardom POSIX zdruljivem jedru operacijskega sistema,
   ki tee na mnogih sodobnih raunalnikih sistemih. Linux uporablja
   prosto GNU-jevsko programje in sistemske pripomoke, eprav so na
   voljo tudi komercialni programi. Linux je bil najprej napisan za
   procesorje tipov 386/486/586 z vodili Intel/ISA, danes pa so na voljo
   razliice za procesorje Alpha, Sparc, MIPS, ARM, 680x0 in PPC ter
   mnoge druge. (Glejte vpraanje ,,Kaj je Linux?`` nije.) Ta spis naj
   bi brali skupaj s serijo HOWTO-jev Dokumentacijskega projekta za
   Linux. (Glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
   dokumentacijo?`` in razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po
   FTP-ju?``.) Vire informacij za Linux boste nali tudi v informacijskem
   letaku INFO-SHEET in v META-FAQ, ki ju dobite na istih mestih. Prosim,
   poglejte v ta dokumenta in razdelek ,,e vedno niste odgovorili na
   moje vpraanje!`` preden poljete sporoilo v noviarsko skupino. Ta
   spis je dostopen tudi v formatih Postscript, HTML, DVI, SGML in v
   tekstovnem formatu (glejte ,,Formati, v katerih so na voljo ta PZV``).
     _________________________________________________________________
   
1. Uvod in sploni podatki

     * 1.1 Kaj je Linux?
     * 1.2 Aktualno: Kateri popravki za leto 2000 so na voljo?
     * 1.3 Kje naj zanem?
     * 1.4 Kakno programje podpira Linux?
     * 1.5 Ali lahko Linux tee na mojem raunalniku? Kakna strojna
           oprema je podprta?
     * 1.6 Na katere procesorje je e prenesen?
     * 1.7 Koliko prostora na trdem disku potrebuje Linux?
     * 1.8 Koliko pomnilnika potrebuje Linux?
     * 1.9 Koliko pomnilnika lahko uporablja Linux?
     * 1.10 Ali Linux podpira vodilo USB?
     * 1.11 Je Linux v javni lasti? Pravno zaiten?
     * 1.12 Je Linux Unix?
       
2. Omreni viri

     * 2.1 Kje lahko dobim zadnjo razliico jedra?
     * 2.2 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?
     * 2.3 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?
     * 2.4 Katere noviarske skupine o Linuxu obstajajo?
     * 2.5 Kateri drugi spisku PZV so e na voljo za Linux?
     * 2.6 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?
     * 2.7 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?
     * 2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?
     * 2.9 Katere potne liste obstajajo?
     * 2.10 Kje so razloena pravna vpraanja o Linuxu?
     * 2.11 Ali se noviarske skupine kje arhivirajo?
     * 2.12 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?
     * 2.13 Kje lahko izvem ve o temah, povezanih z varnostjo?
       
3. Zdruljivost z ostalimi operacijskimi sistemi

     * 3.1 Ali lahko Linux deli moj disk z DOS-om? OS/2? 386BSD? Windows
           95?
     * 3.2 Kako dostopam do datotek na dosovski particiji ali disketi?
     * 3.3 Ali Linux podpira komprimirane datotene sisteme ext2?
     * 3.4 Ali lahko uporabim dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem,
           DBLSPC itd.?
     * 3.5 Ali lahko v Linuxu dostopam do particij HPFS sistema OS/2?
     * 3.6 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov Amige?
     * 3.7 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov UFS (BSD, SysV
           itd.)?
     * 3.8 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov SMB?
     * 3.9 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov Maca?
     * 3.10 Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft
            Windows?
     * 3.11 Kje lahko dobim informacije o zdruljivosti z NFS?
     * 3.12 Ali lahko v Linuxu uporabljam pisave True Type?
     * 3.13 Kako lahko zaenem Linux iz MS-DOS-a?
     * 3.14 Kako zaenem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?
     * 3.15 Kako lahko delim izmenjalno particijo (swap) med Linux in MS
            Windows?
       
4. Datoteni sistemi, diski in pogoni

     * 4.1 Kako naj prepriam Linux, da bo delal z mojim diskom?
     * 4.2 Kako lahko vrnem pobrisane datoteke (undelete)?
     * 4.3 Kako lahko naredim rezervne kopije?
     * 4.4 Kako lahko particiji (nedestruktivno) spremenim velikost?
     * 4.5 Ali obstaja defragmenter za ext2fs ipd.?
     * 4.6 Kako formatiram disketo in naredim na njej datoteni sistem?
     * 4.7 Ali Linux podpira navidezne datotene sisteme kot je RAID?
     * 4.8 Ali Linux podpira enkripcijo datotenega sistema?
     * 4.9 Dobivam grda sporoila o inodih, blokih in podobno
     * 4.10 Moje izmenjalno podroje (swap) ne deluje.
     * 4.11 Kako odstranim LILO, da bo moj sistem spet zaganjal DOS?
     * 4.12 Zakaj ne morem uporabljati programa fdformat, razen, ko sem
            root?
     * 4.13 Moje particije ext2fs se preverjajo ob vsakem zagonu
     * 4.14 Moj korenski datoteni sistem lahko le berem!
     * 4.15 Imam veliko datoteko /proc/kcore! Jo lahko pobriem?
     * 4.16 AHA1542C ne dela z Linuxom
     * 4.17 Kje lahko najdem datoteni sistem z dnevniki?
       
5. Prenos, prevajanje in dobivanje programov

     * 5.1 Kako prevedem programe?
     * 5.2 Kako namestim GNU-jevsko programje?
     * 5.3 Kje lahko dobim Javo?
     * 5.4 Kako prenesem XXX na Linux?
     * 5.5 Kaj je ld.so in kje ga dobim?
     * 5.6 Kako nadgradim knjinice, ne da bi sesul svoj sistem?
     * 5.7 Je e kdo prenesel/prevedel/napisal XXX za Linux?
     * 5.8 Ali lahko uporabljam kodo ali prevajalnik, preveden za 486 na
           moji 386?
     * 5.9 Kaj naredi gcc -O6?
     * 5.10 Kje so datoteke linux/*.h in asm/*.h?
     * 5.11 Pri prevajanju jedra dobivam sporoila o napakah
     * 5.12 Kako naredim deljeno knjinico?
     * 5.13 Moje izvedljive datoteke so (zelo) velike.
     * 5.14 Ali Linux podpira niti ali procese lightweight?
     * 5.15 Kje lahko dobim lint za Linux?
     * 5.16 Kje lahko najdem kermit za Linux?
     * 5.17 V Linuxu elim uporabljati kabelski modem
       
6. Reitve razlinih pogostih problemov

     * 6.1 Povezava PPP ob poiljanju velikih datotek zamre
     * 6.2 Ukaz free izvre jedro (dumps core)
     * 6.3 Kako lahko zasledujem vse svoje zaznamke v Netscapu?
     * 6.4 Raunalnik kae napaen as
     * 6.5 Skripti tipa setuid ne delujejo.
     * 6.6 Prosti pomnilnik, ki ga sporoi free, se manja
     * 6.7 Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upoasni
     * 6.8 Nekateri programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.
     * 6.9 Nekateri programi mi dovolijo prijavo brez gesla.
     * 6.10 Moj raunalnik deluje zelo poasi, ko uporabljam GCC/X/...
     * 6.11 Prijavim se lahko le kot root.
     * 6.12 Moj zaslon je poln udnih znakov namesto rk.
     * 6.13 Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da bi ga
            popravil
     * 6.14 Odkrila sem veliko varnostno luknjo v ukazu rm!
     * 6.15 lpr(1) ali/in lpd(8) ne deluje.
     * 6.16 Na dosovski particiji imajo datoteke napaen datum
     * 6.17 Kako prepriam LILO, da zaene sliko jedra?
     * 6.18 Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje kartica PCMCIA
       
7. Kako naredim to ali izvem ono?

     * 7.1 Kako vem, e lahko moj notesnik poganja Linux?
     * 7.2 Kako se lahko v tekstovnem nainu pomikam nazaj?
     * 7.3 Kako lahko preklapljam med navideznimi zasloni? Kako jih
           omogoim?
     * 7.4 Kako nastavim asovni pas?
     * 7.5 Katero razliico Linuxa in kakno ime raunalnika uporabljam?
     * 7.6 Kako vkljuim ali izkljuim izmet posmrtnih ostankov programov
           (core dumps)?
     * 7.7 Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?
     * 7.8 Ali lahko z delitvijo prekinitev uporabljam ve kot 3
           zaporedne prikljuke?
     * 7.9 Kako lahko osveim (na primer) sistemsko dokumentacijo za
           Perl?
     * 7.10 Kako naredim zagonsko disketo?
     * 7.11 Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angleko,
            francosko itd.?
     * 7.12 Kako zagotovim, da bo NumLock privzeto vkljuen?
     * 7.13 Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?
     * 7.14 Kako lahko uporabim ve kot 128 MB izmenjalnega prostora
            (swap)?
       
8. Razline informacije in odgovorjena vpraanja

     * 8.1 Kako sprogramiram XYZ pod Linuxom?
     * 8.2 Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?
     * 8.3 Kaj pomeni tip datoteke .gz? In .tgz? In .bz2? In ... ?
     * 8.4 Kaj pomeni angleka kratica VFS?
     * 8.5 Kej je devfs in kaj pone?
     * 8.6 Kaj je BogoMip?
     * 8.7 Kakna periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?
     * 8.8 Koliko ljudi uporablja Linux?
     * 8.9 Koliko ljudi uporablja Linux? (Redux.)
     * 8.10 Kako naj izgovarjam ime ,,Linux``?
     * 8.11 Kje je stran o hrani in Linuxu?
     * 8.12 Kje lahko izvem ve o projektih prostega programja?
       
9. Najbolj pogosta sporoila o napakah

     * 9.1 Modprobe can't locate module, ``XXX'' in podobno
     * 9.2 Unknown terminal type linux (neznan tip terminala linux) in
           podobno.
     * 9.3 lp1 on fire
     * 9.4 INET: Warning: old style ioctl... called!
     * 9.5 ld: unrecognized option '-m486'
     * 9.6 GCC javi notranjo napako: Internal compiler error.
     * 9.7 make pravi Error 139
     * 9.8 shell-init: permission denied, ko se prijavim.
     * 9.9 No utmp entry. You must exec ..., ko se prijavim.
     * 9.10 Warning--bdflush not running.
     * 9.11 Warning: obsolete routing request made.
     * 9.12 EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.
     * 9.13 EXT2-fs warning: maximal count reached.
     * 9.14 EXT2-fs warning: checktime reached.
     * 9.15 df izpie Cannot read table of mounted filesystems.
     * 9.16 fdisk izpie Partition X has different physical/logical ...
     * 9.17 fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary
     * 9.18 fdisk izpie partition n has an odd number of sectors.
     * 9.19 mtools izpie cannot initialize drive XYZ
     * 9.20 Na zaetku zaganjanja sistema: Memory tight
     * 9.21 Moj sistemski dnevnik pravi `end_request: I/O error, ...'.
     * 9.22 You don't exist. Go away.
       
10. Sistem X Window

     * 10.1 Ali Linux podpira sistem X Windows?
     * 10.2 Kje lahko dobim XF86Config za moj sistem?
     * 10.3 Katera namizna okolja teejo na Linuxu?
     * 10.4 Prijave z xterm-om izgledajo udno v who, finger.
     * 10.5 Nikakor ne prepriam X Window, da bi pravilno deloval
       
11. Kako dobiti nadaljnjo pomo?

     * 11.1 e vedno niste odgovorili na moje vpraanje!
     * 11.2 Kaj vkljuiti v pronjo za pomo
     * 11.3 Nekomu bi rad pisal o moji teavi
       
12. Administrativni podatki in zahvale

     * 12.1 Odziv je dobrodoel
     * 12.2 Formati, v katerih so na voljo ta PZV
     * 12.3 Avtorstvo in zahvale
     * 12.4 Opozorilo in pravice razirjanja
     _________________________________________________________________
   
   
1. Uvod in sploni podatki

1.1 Kaj je Linux?

   Linux je jedro operacijskega sistema, ki je podoben in se obnaa vsaj
   tako dobro ali bolje kot slavni operacijski sistem UNIX podjetja AT&T
   Bell Labs. Linus Torvalds in ohlapno povezana skupina
   prostovoljcev-hekerjev s celega Interneta so napisali (in e piejo)
   Linux iz ni. Ima vse lastnosti sodobnega, dozorelega operacijskega
   sistema: pravo veopravilnost, navidezni pomnilnik, delitev
   programskih knjinic, nalaganje na zahtevo, deljene izvedljive
   programe tipa copy-on-write, pravilno upravljanje pomnilnika in
   omreno podporo TCP/IP.
   
   Veina ljudi pa se z izrazom ,,Linux`` sklicuje na zbirko jedra
   operacijskega sistema, sistemsko programje in uporabnike programe,
   zato bomo besedo ,,Linux`` v tem spisu uporabljali tudi v tem
   kontekstu.
   
   Linux je prvotno tekel le na osebnih raunalnikih s procesorji
   386/486/586, kjer je za svoje potrebe uporabljal strojne posebnosti
   procesorske druine 386 (segmente TSS in druge). Dandanes obstaja
   mnogo prenosov Linuxa na druge arhitekture. (Glejte razdelek ,,Na
   katere procesorje je e prenesen?``.)
   
   Za ve podrobnosti glejte Informativni letak za Linux. (Glejte
   razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.)
   
   Jedro Linuxa je distribuirano pod pogoji licence GNU General Public
   Licence. (Glejte razdelek ,,Je Linux v javni lasti? Pravno
   zaiten?``.)
   
   Obstaja tudi zgodovinski arhiv vseh razliic jedra Linuxa, dostopen na
   http://ps.cus.umist.ac.uk/~rhw/kernel.versions.html.
   
1.2 Aktualno: Kateri popravki za leto 2000 so na voljo?

   Zaenkrat je bil zaradi leta 2000 osveen cel kup paketov RPM za Red
   Hat Linux. Podrobnosti in nadgradnje so na
   http://www.redhat.com/support/errata/rh61-errata-bugfixes.html.
   
1.3 Kje naj zanem?

   Obstaja veliko razlinih distribucij Linuxa. V knjigi Matthewa Welsha
   Installation and Getting Started (IGS) boste nali podatke o
   posameznih pomembnejih distribucijah in opise namestitev. Izvirnik
   dobite na domai strani Dokumentacijskega projekta za Linux,
   http://www.linuxdoc.org/, slovenski prevod pa na
   http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/.
   
   Nekatere informacije v IGS so e malce stare. Noveja navodila za prvo
   namestitev Linuxa so na domai strani LDP v spisu Installation HOWTO.
   Preveden je tudi v slovenino, najdete ga na
   http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html.
   
   V ZDA in po svetu so se v zadnjega pol leta zaele pojavljati na
   policah mnogih knjigarn in raunalnikih trgovin komercialne
   distribucije Linuxa in tudi nekateri prodajalci strojne opreme zdaj
   opremljajo sisteme s prednameenim Linuxom.
   
   Zelo podroben namestitveni vodnik je objavljen na naslovu
   http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/linux.html.
   
   Veina distribucij je dostopna po anonimnem FTP-ju z razlinih
   arhivnih mest za Linux. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux
   po FTP-ju?``. Obstaja tudi veliko drugih distribucij, ki niso
   razirjane tako globalno, pa pa zadoajo posebnim lokalnim in
   nacionalnim potrebam.
   
1.4 Kakno programje podpira Linux?

   Linux podpira prevajalnik za C++ GCC, urejevalnik Emacs, grafino
   okolje X-Windows, vse standardne pripomoke Unixa, omreni protokol
   TCP/IP (vkljuno s SLIP in PPP) in na stotine programov, ki so jih
   ljudje zanj prevedli ali prenesli od drugje.
   
   Obstaja emulacija DOS-a, imenovana DOSEMU. Zadnja stabilna razliica
   je 0.98.3. Arhivi za FTP so na ftp://ftp.dosemu.org/dosemu/. Spletna
   stran je http://www.dosemu.org/.
   
   Emulator lahko poganja operacijski sistem DOS in nekatere (a ne vseh)
   aplikacije za DOS. V datoteki README preberite, katero verzijo
   programa dosemu morate dobiti. Glejte tudi datoteko DOSEMU-HOWTO
   (trenutno je rahlo zastarela in ne pokriva zadnje razliice programa),
   ki jo dobite v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
   
   Veliko dela so razvijalci porabili tudi za emulator programov, ki
   teejo pod Microsoft Windows. (Glejte razdelek ,,Ali lahko pod Linuxom
   poganjam programe za Microsoft Windows?``.)
   
   Med prevajanjem jedra lahko vkljuite emulacijsko kodo iBCS2 (Intel
   Binary Compatibility Standard) za izvedljive datoteke tipov SVR4 ELF
   in SVR3.2 COFF. Glejte informacije na naslovu
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/BETA/ibcs2/README.
   
   Nekatera podjetja imajo na voljo komercialno programje, vkljuno z
   Motifom, WordPerfectom in Framemakerjem. Dostopnost teh programov
   pogosto objavljajo v comp.os.linux.announce, poskusite pobrskati po
   arhivih. (Glejte razdelek ,,Ali se noviarske skupine kje
   arhivirajo?``.)
   
1.5 Ali lahko Linux tee na mojem raunalniku? Kakna strojna oprema je
podprta?

   Za preizkus Linuxa potrebujete 386, 486 ali 586 z vsaj 2 MB RAM-a in
   disketno enoto. e hoete poeti karkoli uporabnega, boste potrebovali
   ve pomnilnika in diskovnega prostora, glejte razdelek ,,Koliko
   pomnilnika potrebuje Linux?``.
   
   Vodili VESA Local Bus in PCI sta podprti.
   
   MCA (IBM-ovo vodilo) in trdi diski ESDI so veinoma podprti. Dodatne
   informacije o vodilu MCA in tem, katere kartice podpira Linux, najdete
   na spletni strani Micro Channel Linux, http://www.dgmicro.com/mca/.
   Glejte tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za
   Linux?``.
   
   Linux tee na veini dananjih prenosnikov, tudi s spodobnimi okni X.
   Poglejte e ,,Kako vem, e lahko moj notesnik poganja Linux?``.
   Podrobnosti o tem, katere PC-je, video kartice, diskovne krmilnike
   itd. natanko podpira Linux, najdete v informativnem letaku INFO-SHEET
   in spisu Hardware-HOWTO. (Glejte ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
   dokumentacijo?``.)
   
   Obstaja prenos Linuxa na 8086, znan kot Embeddable Linux Kernel Subset
   (ELKS). To je 16-bitna podmnoica jedra za Linux, ki se bo v glavnem
   uporabljala za zaprte sisteme. Za ve informacij glejte
   http://www.linux.org.uk/Linux8086.html. Linux ne bo nikoli tekel
   povsem gladko na 8086 ali 80286, saj potrebuje preklapljanje opravil
   in pomnilniko upravljanje, ki ga ta dva procesorja nimata.
   
   Linux podpira multiprocesorsko zasnovo Intel MP. Glejte datoteko
   Documentation/smp.tex v distribuciji izvorne kode jedra Linuxa.
   
   Glejte vpraanje spodaj za (verjetno nepopoln) spisek strojnih
   platform, na katerih lahko tee Linux.
   
1.6 Na katere procesorje je e prenesen?

   Precej popoln seznam prenosov Linuxa je na spletnih naslovih
   http://www.ctv.es/USERS/xose/linux/linux_ports.html in
   http://www.linuxhq.com/dist-index.html.
   
   V teku je projekt prenosa Linuxa na sisteme s procesorji serije 68000,
   kot so Amige in Atariji. Pogosto zastavljena vpraanja (PZV) o tej
   temi (Linux/m68K FAQ) so na naslovu
   http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html. URL domae
   strani projekta Linux/m68k je http://www.linux-m68k.org/.
   
   Obstaja prenos Jesa Sorensena na m68k za raunalnike Amiga, ki se
   nahaja na ftp://sunsite.auc.dk/pub/os/linux/680x0/redhat/.
   Namestitvena PZV za ta paket je zbral Ron Flory in so dostopna z
   http://www.feist.com/~rjflory/linux/rh/.
   
   Obstaja tudi potna lista linux-680x0. (Glejte razdelek ,,Katere
   potne liste obstajajo?``.)
   
   Projekt Linux-m68k je imel vasih mesto za FTP na naslovu
   ftp://ftp.phil.uni-sb.de/pub/atari/linux-68k, mogoe pa je, da ga ni
   ve.
   
   Debian GNU/Linux prenaajo na raunalnike Alpha, Sparc, PowerPC, in
   ARM. Za vse te platforme obstajajo posebni elektronski spiski. Glejte
   spletno stran http://www.debian.org/MailingLists/subscribe.
   
   Pred kratkim se je preselila ena od strani projekta Linux PPC. Njen
   naslov je http://www.linuxppc.org, naslov datotenega arhiva pa
   ftp://ftp.linuxppc.org/linuxppc/.
   
   Podporna stran za Linux-PPC je na naslovu
   http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/. Tu boste nali jedro sistema Linux.
   
   Apple podpira razvijanje MkLinux-a za Power Mac-e. MkLinux temelji na
   OSF in mikrojedru Mach. Glejte http://www.mklinux.apple.com/.
   
   Dve strani za prenos Linuxa na raunalnike iMac sta na
   http://w3.one.net/~johnb/imaclinux/ in
   http://www.imaclinux.net:8080/content/index.html
   
   Na naslovu http://www.azstarnet.com/~axplinux/ je prenos Linuxa na
   64-bitne DEC Alpha/AXP. O tem se govori na potni listi na
   vger.rutgers.edu. (Glejte razdelek ,,Katere potne liste
   obstajajo?``.)
   
   Ralf Baechle razvija prenos na raunalnike MIPS, prvotno na R4600 na
   sistemih Deskstation Tyne. Arhiva za Linux-MIPS sta
   ftp://ftp.fnet.fr/linux-mips in
   ftp://ftp.linux.sgi.com/pub/mips-linux. Zainteresirani lahko poljejo
   svoja vpraanja in ponudbe pomoi na < linux@waldorf-gmbh.de>.
   
   Obstaja (ali pa vsaj je obstajal) tudi kanal MIPS na potnem streniku
   Linux Activists in potna lista linux-mips. (Glejte ,,Katere potne
   liste obstajajo?``.)
   
   Trenutno potekata dva prenosa Linuxa na procesorsko druino ARM, eden
   od njiju je za ARM3 kot v raunalniku Acorn A5000 in vkljuuje V/I
   gonilnike za 82710/11 kot se spodobi. Drugi je za ARM610 v Acorn RISC
   PC. Prenos Risc PC je trenutno v zaetni ali srednji fazi, saj je
   potrebno ponovno napisati veino kode za upravljanje pomnilnika.
   Prenos na A5000 je v zakljuenem beta testiranju, kmalu bo izla
   uradna izdaja.
   
   Ve novejih informacij zvete v noviarski skupini
   comp.sys.acorn.misc, PZV najdete na http://www.arm.uk.linux.org/.
   
   Projekt Linux SPARC je trenutno zelo vro. Obstajajo PZV, dostopna s
   spletne strani Jima Minthe: Linux for SPARC Processors,
   http://www.geog.ubc.ca/sparclinux.html. Arhivi SPARC/Linux so na
   ftp://vger.rutgers.edu/pub/linux/Sparc.
   
   Domaa stran prenosa na UltraSPARC (,,UltraPenguin``) je na
   http://sunsite.mff.cuni.cz/linux/ultrapenguin-1.0/.
   
   Obstaja tudi prenos (imenovan ,,Hardhat``) na stroje SGI/Indy. URL je
   http://www.linux.sgi.com/.
   
1.7 Koliko prostora na trdem disku potrebuje Linux?

   Kaknih 10 MB za povsem minimalno namestitev, namenjeno le preizkusu
   Linuxu in niemur drugemu.
   
   Namestitev, ki vsebuje grafini sistem X lahko spravite v 80 MB.
   Namestitev skoraj vseh datotek distribucije Debian GNU/Linux zavzame
   okoli 500 MB do 1 GB, vkljuno z izvorno kodo jedra, nekaj prostora za
   uporabnike datoteke in podroji za spool.
   
   Za namestitev komercialne distribucije Linuxa, ki ima namizno okolje z
   grafinim uporabnikim vmesnikom (GUI), komercialnim urejevalnikom
   besedila in pisarnikim paketom, potrebujete priblino dodatno 1 GB
   prostora.
   
1.8 Koliko pomnilnika potrebuje Linux?

   Vsaj 4 MB, a potem boste morali uporabiti posebne namestitvene
   postopke, dokler ne boste imeli nameenega izmenjalnega podroja
   (swap) na disku. Linux lahko tee udobno s 4 MB RAM-a, eprav bodo
   programi za X-windows tekli poasneje, ker se bodo morali zaasno
   shraniti iz pomnilnika na disk.
   
   Nekatere noveje aplikacije, npr. pozneje razliice brkljalnika
   Netscape, potrebujejo 64 MB fizinega pomnilnika.
   
   Obstaja tudi distribucija ,,Small Linux``, ki tee na strojih z 2 MB
   RAM-a. Poglejte v razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.
   
1.9 Koliko pomnilnika lahko uporablja Linux?

   Veliko ljudi vprauje, kako naj naslavljajo ve kot 64 MB pomnilnika,
   kar je privzeta zgornja meja. V datoteko lilo.conf dodajte vrstico:
   
append="mem=XXM"

   Tu je ,,XX`` koliina pomnilnika v megabytih, na primer ,,128M``.
   Podrobnosti boste nali v referennem prironiku programa lilo (man
   lilo).
   
1.10 Ali Linux podpira vodilo USB?

   Trenutno ne preve. Na naslovu
   http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/ je spletna stran,
   posveena tej temi. Preberite tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu
   lahko najdem zadeve za Linux?``.
   
1.11 Je Linux v javni lasti? Pravno zaiten?

   Blagovna znamka ,,Linux`` je last Linusa Torvaldsa. Ker je jedro
   zaitil z GNU-jevsko splono licenco GNU General Public License, ga
   lahko prosto kopirate, spreminjate in razirjate, ne smete pa
   postavljati dodatnih omejitev za nadaljnje razirjanje, pa tudi
   izvorno kodo, vkljuno z izvorno kodo vaih sprememb, morate narediti
   dostopno.
   
   GNU GPL ni isto kot javna last (public domain). Podrobnosti najdete v
   Copyright FAQ,
   ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/law/copyright.
   
   Vse podrobnosti so v datoteki COPYING, ki pride poleg izvorne kode
   jedra Linuxa (verjetno jo imate v imeniku /usr/src/linux).
   
   Licence pripomokov in programov, ki pridejo z namestitvijo, so lahko
   razline. Veina kode je nastala pod projektom GNU (Free Software
   Foundation), in je tudi pod GPL.
   
   Morebitne razprave o GPL sodijo v gnu.misc.discuss in ne morebiti v
   skupine hierarhije comp.os.linux.*.
   
   Za druga pravna vpraanja berite razdelek ,,Kje so razloena pravna
   vpraanja Linuxa?``.
   
1.12 Je Linux Unix?

   Uradno ne, dokler ne opravi potrditvenih preizkusov skupine Open Group
   in ne podpira doloenih API-jev. Tudi med komercialnimi operacijskimi
   sistemi je le malo tistih, ki zadoajo preizkusom Open Group. Za ve
   informacij poglejte na http://www.unix-systems.org/what_is_unix.html.
   
   [Bob Friesenhahn]
     _________________________________________________________________
   
   
2. Omreni viri

2.1 Kje lahko dobim zadnjo razliico jedra?

   Recite raje razliice. Za stareje stroje so e vedno na voljo jedra
   veje 2.0. Zaradi upotevanja Linusovega sistema sodih in lihih
   razliic, nosi zadnje stabilno jedro oznako 2.2.x. Popravki tega jedra
   so popravki, ki odpravljajo hroe. Aktivni razvoj poteka na veji
   jedra 2.3.x in pred kratkim je bila zahtevana zamrznitev dodajanja
   novih lastnosti zaradi prihajajoega stabilnega jedra veje 2.4.
   
   25. januarja 1999 je bilo izdano jedro Linuxa razliice 2.2 in nekaj
   dni zatem e popravek 2.2.1. e vedno se objavljajo noveje razliice,
   v asu tega pisanja je najnoveja 2.2.13. Novo jedro glede na
   razliice 2.0.x vsebuje tevilne izboljave tako v dodanih monostih
   kot v hitrosti.
   
   Med mnogimi izboljavami jedra 2.2 je slikovni izravnalnik (angl.
   video framebuffer), hitreje (eprav veje) upravljanje s pomnilnikom,
   podpora ve strojne opreme, izboljana varnost in izboljana
   zdruljivost s standardom POSIX. V mnogih pogledih je jedro Linuxa
   bolje od komercialnih operacijskih sistemov.
   
   Ve o odlikah jedra 2.2.x lahko izveste v neuradni izjavi za tisk na
   naslovu http://www.tip.net.au/~edlang/linux/linux2.2pr.html.
   
   e elite pobrati izvorno kodo ali popravke novega jedra, se poveite
   s FTP na ftp.xx.kernel.org, kjer je ,,xx`` dvorkovna spletna oznaka
   vae drave; se pravi ,,si`` za Slovenijo, ,,us`` za ZDA ali ,,de`` za
   Nemijo. Jedra razliic 2.2.x so arhivirana v imeniku
   pub/linux/kernel/v2.2, kot tudi popravki za predasno izdane
   razliice. V Sloveniji boste torej uporabili naslov
   ftp://ftp.xx.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.2/. Izvorna koda jedra je
   arhivirana kot datoteka .tar.gz in kot .tar.bz2.
   
   Za prevajanje jedra 2.2 upotevajte navodila iz kateregakoli
   standardnega vira, kot bi storili za katerokoli drugo prilagojeno
   jedro. Podimenik Documentation vsebuje tudi informacije tvorcev
   razlinih podsistemov in gonilnikov in veina teh informacij ni
   prisotna nikjer drugje.
   
   e elite sodelovati pri razvoju jedra, so zadnja jedra 2.3 dostopna
   tudi prek strenika ftp.kernel.org. Zagotovo pa se prej prijavite na
   potno listo linux-kernel, da boste vedeli, kaj trenutno e ponejo
   ljudje. (Glejte ,,Katere potne liste obstajajo?``.)
   
   Dobra zgodba o nartovanih odlikah jeder 2.4 je na
   http://features/linuxtoday.com/stories/8191.html.
   
2.2 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?

   Glejte naslednja mesta in mesta, ki jih zrcalijo:
     * ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/doc/HOWTO/,
     * ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/docs/HOWTO/,
     * ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
       
   Za popoln seznam arhivov FTP za Linux glejte razdelek ,,Kako dobim
   stvari za Linux po FTP-ju?``.
   
   e nimate dostopa do FTP-ja, poskusite uporabiti strenike
   FTP-po-poti na <ftpmail@decwrl.dec.com>, <ftpmail@doc.ic.ac.uk> ali
   <ftp-mailer@informatik.tu-muenchen.de>.
   
   Popoln seznam HOWTO-jev in Mini-HOWTO-jev je na voljo na FTP mestih v
   podroju docs/HOWTO, datoteka HOWTO-INDEX, ali na spletu na
   http://www.linuxdoc.org/. Spodaj je (morda nepopoln) seznam; sestavki,
   oznaeni z (*) so prevedeni tudi v slovenino.
     * 3Dfx-HOWTO
     * AX25-HOWTO
     * Access-HOWTO (*)
     * Alpha-HOWTO
     * Assembly-HOWTO
     * Bash-Prompt-HOWTO
     * Benchmarking-HOWTO
     * Beowulf-HOWTO
     * BootPrompt-HOWTO
     * Bootdisk-HOWTO
     * Busmouse-HOWTO
     * CD-Writing-HOWTO (*)
     * CDROM-HOWTO
     * Chinese-HOWTO
     * Commercial-HOWTO
     * Config-HOWTO
     * Consultants-HOWTO
     * Cyrillic-HOWTO
     * DNS-HOWTO
     * DOS-Win-to-Linux-HOWTO (*)
     * DOSEMU-HOWTO
     * Danish-HOWTO
     * Diskless-HOWTO
     * Distribution-HOWTO
     * ELF-HOWTO
     * Emacspeak-HOWTO
     * Esparanto-HOWTO
     * Ethernet-HOWTO
     * Finnish-HOWTO
     * Firewall-HOWTO
     * French-HOWTO
     * Ftape-HOWTO
     * GCC-HOWTO
     * German-HOWTO
     * Glibc2-HOWTO
     * HAM-HOWTO
     * HOWTO-INDEX
     * Hardware-Compatibility-HOWTO
     * Hebrew-HOWTO
     * INFO-SHEET (*)
     * IPCHAINS-HOWTO
     * IPX-HOWTO
     * IR-HOWTO
     * ISP-Hookup-HOWTO
     * Installation-HOWTO (*)
     * Intranet-Server-HOWTO
     * Italian-HOWTO
     * Java-CGI-HOWTO
     * Kernel-HOWTO (*)
     * Keyboard-and-Console-HOWTO
     * KickStart-HOWTO
     * LinuxDoc+Emacs+Ispell-HOWTO
     * META-FAQ
     * MGR-HOWTO
     * MILO-HOWTO
     * Mail-HOWTO
     * MIPS-HOWTO
     * Modem-HOWTO
     * Multi-Disk-HOWTO
     * Multicast-HOWTO
     * NET-3-HOWTO
     * NFS-HOWTO
     * NIS-HOWTO
     * Networking-Overview-HOWTO
     * Optical-Disk-HOWTO
     * Oracle-HOWTO
     * PCI-HOWTO
     * PCMCIA-HOWTO
     * PPP-HOWTO (*)
     * PalmOS-HOWTO
     * Parallel-Processing-HOWTO
     * Plug-and-Play-HOWTO
     * Polish-HOWTO
     * Portuguese-HOWTO
     * PostgreSQL-HOWTO
     * Printing-HOWTO (*)
     * Printing-Usage-HOWTO (*)
     * Quake-HOWTO
     * RPM-HOWTO (*)
     * Reading-List-HOWTO
     * Root-Raid-HOWTO
     * SCSI-Programming-HOWTO
     * SMB-HOWTO
     * SRM-HOWTO
     * Security-HOWTO
     * Serial-HOWTO
     * Serial-Programming-HOWTO
     * Shadow-Password-HOWTO
     * Slovenian-HOWTO (*)
     * Software-Building-HOWTO
     * Software-Release-Practice-HOWTO
     * Sound-HOWTO
     * Sound-Playing-HOWTO
     * Spanish-HOWTO
     * TclTk-HOWTO
     * TeTeX-HOWTO (*)
     * Text-Terminal-HOWTO
     * Thai-HOWTO
     * Tips-HOWTO (*)
     * UMSDOS-HOWTO
     * UPS-HOWTO
     * UUCP-HOWTO
     * Unix-and-Internet-Fundamentals-HOWTO
     * User-Group-HOWTO
     * VAR-HOWTO
     * VME-HOWTO
     * VMS-to-Linux-HOWTO
     * Virtual-Services-HOWTO
     * WWW-HOWTO
     * WWW-mSQL-HOWTO
     * XFree86-HOWTO (*)
     * XFree86-Video-Timings-HOWTO
     * X-Window-User-HOWTO
       
   Naslednje datoteke Mini-HOWTO so dostopne z naslova
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/mini/:
     * 3-Button-Mouse
     * ADSM-Backup
     * Asymmetric-Digital-Subscriber-Loop-(ASDL)
     * AI-Alife
     * Advocacy
     * Alsa Sound
     * Apache SSL PHP/FI frontpage
     * Automount
     * Backup-With-MSDOS
     * Battery-Powered
     * Boca
     * BogoMips
     * Bridge
     * Bridge+Firewall
     * Bzip2
     * Cable-Modem
     * Cipe+Masquerading
     * Clock
     * Coffee
     * Colour-ls
     * Cyrus-IMAP
     * DHCP
     * DPT-Hardware-RAID
     * Dial-On-Demand
     * Diald
     * Dynamic-IP-Hacks
     * Ext2fs-Undeletion
     * Fax-Server
     * Firewall-Piercing
     * GIS-GRASS
     * GTEK-BBS-550
     * Hard-Disk-Upgrade
     * IO-Port-Programming
     * IP-Alias
     * IP-Masquerade
     * IP-Subnetworking
     * ISP-Connectivity
     * Install-From-ZIP
     * Key-Setup
     * LBX
     * LILO
     * Large-Disk
     * Leased-Line
     * Linux+DOS+Win95+OS2
     * Linux+FreeBSD
     * Linux+NT-Loader
     * Linux+Win95
     * Loadlin+Win95
     * Mac-Terminal
     * Mail-Queue
     * Mail2News
     * Man-Page
     * Modules
     * Multiboot-using-LILO
     * NCD-X-Terminal
     * NFS-Root
     * NFS-Root-Client
     * Netrom-Node
     * Netscape+Proxy
     * Netstation
     * News-Leafsite
     * Offline-Mailing
     * PLIP
     * Partition
     * Partition-Rescue
     * Path
     * Pre-installation-Checklist
     * Process-Accounting
     * Proxy-ARP-Subnet
     * Public-Web-Browser
     * Qmail+MH
     * Quota
     * RCS
     * RPM+Slackware
     * RedHat-CD
     * Remote-Boot
     * Remote-X-Apps
     * SLIP-PPP-Emulator
     * Sendmail+UUCP
     * Secure-POP-via-SSH
     * Small-Memory
     * Software-RAID
     * Soundblaster-AWE
     * StarOffice
     * Term-Firewall
     * TkRat
     * Ultra-DMA
     * Update
     * Upgrade
     * VAIO
     * Vesafb
     * VPN
     * Visual-Bell
     * Windows-Modem-Sharing
     * WordPerfect
     * X-Big-Cursor
     * XFree86-XInside
     * Xterm-Title
     * ZIP-Drive
     * ZIP-Install
       
   Naslednja HOWTO-ja se ne razirjata v vseh formatih, saj trenutna
   razliica paketa SGML Tools ne zna formatirati njunih slik in tabel:
     * The High Availability HOWTO
     * The Graphics mini-HOWTO
       
   Obstajajo tudi prevodi nekaterih HOWTO-jev. Ti so dostopni z mesta
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/translations/ in zrcal po
   svetu. Dostopni so prevodi v naslednje jezike:
     * francoina (fr),
     * grina (el),
     * hrvaina (hr),
     * italijanina (it),
     * indonezijina (id),
     * japonina (ja),
     * kitajina (zh),
     * korejina (ko),
     * nemina (de),
     * poljina (pl),
     * slovenina (sl),
     * panina (es),
     * vedina (sv),
     * turina (tr).
       
   HOWTO-ji so tudi na Omreju, na domai strani projekta Linux
   Documentation Project, http://www.linuxdoc.org/.
   
   Slovenske prevode HOWTO-jev v razlinih formatih najdete na
   ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/ ali v ,,ivi obliki`` na
   spletnem naslovu http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/.
   
   Veina teh sestavkov je vedno v nastajanju. e bi radi napisali enega
   od njih, stopite v stik s Timothyjem Bynumom,
   <tjbynum@metalab.unc.edu> koordinatorjem HOWTO-jev. Datoteka
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/HOWTO-INDEX vsebuje navodila za
   pisanje HOWTO-ja. Na spletni strani
   http://wallybox.cei.net/~tjbynum/HOWTO/projects najdete trenutne
   popravke in dodatke spisov HOWTO.
   
   Zbirka vodnikov The Guide Series, ki jih izdaja Linux Documentation
   Project je dostopna na http://www.linuxdoc.org/ in tudi na slovenskem
   zrcalu http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/. Prosim, preberite
   jih, e ste novinec v svetu Unixa in Linuxa.
   
   In, seveda, precej ljudje je pisalo dokumentacijo neodvisno od LDP:
     * Kurt Seifried: Linux Administrators Security Guide,
       http://www.freek.com/lasg/,
     * Newbie's Linux Manual, http://www.linuxdoc.org/nlm/,
     * One-Page Linux Manual, http://www.powerup.com.au/~squadron/,
     * Short beginners' manual for Linux. Prironik je dostopen tudi v
       nizozemini.
       http://www.stuwww.kub.nl/people/b.vannunen/linux-man.php3.
     * Alex Buell: The Virtual Framebuffer HOWTO,
       http://www.tahallah.demon.co.uk/programming/prog.html.
     * Peter Kleiweg: X11 & TrueType Fonts,
       http://www.let.rug.nl/~kleiweg/.
       
   Pogosto zastavljena vpraanja (FAQ) za razvijalce jedra Linuxa so na
   http://www.tux.org/lkml/.
   
   O upravljanju Linuxa s pomnilnikom, vkljuno s finimi nastavitvami
   zmogljivosti izveste na spletni strani Rika van Riela na
   http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/.
   
   Spis Linux Consultants HOWTO navaja imenik svetovalcev za Linux na
   naslovu http://www.linuxports.com/.
   
   Spletna stran Gary's Encyclopedia na naslovu
   http://members.aa.net/~swear/pedia/index.html navaja prek 4.000 z
   Linuxom povezanih povezav.
   
   Obstaja tudi spisek PZV posebej za distribucijo Red Hat Linux, najdete
   ga na naslovu http://www.best.com/~aturner/RedHat-FAQ/faq_index.html.
   
   Ah, da ... Domao stran tega sestavka PZV (privzeto Linux FAQ) omogoa
   podpora Mainmatter Press, http://www.mainmatter.com/. Slovenski prevod
   je dostopen prek
   http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html.
   
2.3 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?

   Poleg domae strani Dokumentacijskega projekta za Linux
   http://www.linuxdoc.org/ je e mnogo strani, ki ponujajo informacije o
   Linuxu za zaetnike in izkuene uporabnike.
   
   Ti dve spletni strani ponujata e posebej dobro izhodie za iskanje
   splonih informacij o Linuxu: domaa stran Linux International na
   http://www.li.org/ in domaa stran Linuxa na http://www.linux.org/, ki
   jo ureja Linux Online.
   
   Obe ti strani ponujata povezave na druge strani, splone informacije,
   podatke o distribucijah in novemu programju, dokumentacijo in novice.
   
   Poleg teh je tukaj zagotovo nepopoln seznam nekaterih spletnih
   stranih, posveenih Linuxu:
     * AboutLinux.com. http://www.aboutlinux.com/.
     * Adventures in Linux Programming.
       http://members.xoom.com/rpragana/,
     * Dave Central Linux Software Archive.
       http://linux.davecentral.com/,
     * Ext2 File System capabilities (osnutek),
       http://pocket.fluff.org/~mrw/linux/ext2.txt,
     * Free Unix Giveaway List. http://visar.csustan.edu/giveaway.html.
       Nateva ponudbe brezplanih CD-jev z Linuxom. Seznam je dostopen
       tudi prek e-pote, e na naslov axel@visar.csustan.edu poljete
       sporoilo s predmetom send giveaway_list.
     * Information on Linux in corporate environments.
       www.smartstocks.com/linux.html,
     * Jeanette Russo's Linux Newbie Information.
       http://www.stormloader.com/jrusso2/index.html.
     * JustLinux.com. http://www.justlinux.com/,
     * LinuxArtist.org. http://www.linuxartist.org/,
     * Linux Cartoons.
       http://www.cse.unsw.edu.au/~conradp/linux/cartoons/,
     * linuXChiX.org. http://www.linuxchix.org/,
     * Linux Educational Needs Posting Page.
       http://www.slip.net/~brk/linuxedpp.htm,
     * Linux in Business: Case Studies,
       www.bynari.com/collateral/case_studies.html,
     * Linux Inside, http://www.linuxinside.org/,
     * Linux Links, http://www.linuxlinks.com/,
     * Linux Memory Management Home Page,
       http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/,
     * Linux Newbie Project, http://kusma.hypermart.net/,
     * Linux on the Thinkpad 760ED, http://www.e-oasis.com/linux-tp.html,
     * Linux Parallel Port Home Page,
       http://www.torque.net/linux-pp.html,
     * Linux MIDI & Sound Applications, http://sound.condorow.net/,
     * Linux Start, http://www.linuxstart.com/,
     * Linux Tips and Tricks Page, http://www.patoche.org/LTT/,
     * Linux Today PR. http://www.linuxpr.com/,
     * My Linux Contributions by Richard Gooch,
       http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/,
     * Micro Channel Linux Web Page, http://www.dgmicro.com/mca/,
     * Parallel port scanners and SANE,
       http://www2.prestel.co.uk/hex/scanners.html,
     * PegaSoft Portal, http://www.vaxxine.com/pegasoft/portal/,
     * SearchLinux, http://www.searchlinux.com/,
     * USB Linux Home Page, http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/,
     * VLUG: The Virtual Linux Users Group, http://www.vlug.com/.
       
   V Sloveniji lahko zanete brskati s spletnimi stranmi Drutva
   uporabnikov Linuxa na http://www.lugos.si/, kjer najdete tudi
   vzdrevan arhiv nadaljnjih povezav.
   
2.4 Katere noviarske skupine o Linuxu obstajajo?

   Noviarska skupina comp.os.linux.announce je moderirana skupina,
   namenjena najavam; e nameravate uporabljati Linux, jo skoraj morate
   brati: vsebuje informacije o novih izdajah programja, novih prenosih,
   sestankih uporabnikih skupin in komercialnih izdelkih. To je tudi
   edina skupina, ki lahko prenaa komercialna sporoila. Prispevke za to
   skupino lahko poljete po e-poti na <linux-announce@news.ornl.gov>.
   
   Skupina comp.os.linux.announce pa se ne arhivira na Dejanews ali na
   Altavisti. Vse kae, da je edini arhiv te skupine na
   http://www.iki.fi/mjr/linux/cola.html.
   
   Tudi skupine hierarhije comp.os.linux.* so vredne branja - morda boste
   opazili, da so nekateri sploni problemi nastali ele v zadnjem asu
   in jih dokumentacija e ne vsebuje, pa pa so opisani in reeni v
   noviarskih skupinah. Skupine zgornje hierarhije so:
     * comp.os.linux.advocacy,
     * comp.os.linux.development.apps,
     * comp.os.linux.development.system,
     * comp.os.linux.hardware,
     * comp.os.linux.m68k,
     * comp.os.linux.misc,
     * comp.os.linux.networking,
     * comp.os.linux.setup,
     * comp.os.linux.x.
       
   Ne pozabite, da je Linux zdruljiv s standardom POSIX, in bo zato
   relevantna tudi veina stvari iz skupin comp.unix.* in
   comp.windows.x.*. Opazili boste, da so te skupine pravo tartno mesto,
   razen za razglabljanja o strojnih posebnosti in kaknih obskurnih
   nizko-nivojskih tehninih vpraanj.
   
   Prosim, preberite razdelek ,,e vedno niste odgovorili na moje
   vpraanje!`` preden poljete sporoilo v Usenet. Poiljanje istega
   sporoila v ve skupin hierarhije comp.os.linux.* je navadno slaba
   ideja.
   
   Morda obstajajo tudi podporne skupine za Linux v vai organizaciji ali
   na vaem podroju. Najprej vpraajte njih. V Sloveniji obstaja domaa
   stran Drutva uporabnikov Linuxa LUGOS na http://www.lugos.si/ in
   naslednje noviarske skupine, posveene Unixu:
     * si.org.lugos,
     * si.comp.unix,
     * bbs.fido38.unix.
       
   Glejte tudi poglavje ,,Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim
   informacije?``.
   
   Obstajajo tudi regionalne in lokalne noviarske skupine, morda se vam
   zdi manji promet v njih bolj znosen. Francoska skupina je
   fr.comp.os.linux. Nemka je de.comp.os.linux. V Avstraliji poskusite
   aus.computers.linux. Na Hrvakem obstaja skupina hr.comp.linux. V
   Italiji, it.comp.linux.
   
2.5 Kateri drugi spisku PZV so e na voljo za Linux?

   Obstaja precej spiskov pogosto zastavljenih vpraanj o razlinih
   posebnih temah, povezanih z Linuxom. Nekateri od njih so:
     * A FAQ for new users.
       http://homes.arealcity.com/swietanowski/LinuxFAQ/.
     * GNU Emacs. http://www.lerner.co.il/emacs/faq-body.shtml.
     * GNU Linux in Science and Engineering.
       http://members.home.net/scieng/.
     * Gnus 5.x. http://www.ccs.neu.edu/software/contrib/gnus/.
       
2.6 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?

   Obstajajo trije glavni arhivi za Linux:
     * ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/ (Finska),
     * ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/ (ZDA),
     * ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/ (ZDA).
       
   Najbolje mesto za nabavo jedra sistema Linux je
   ftp://ftp.kernel.org/pub/linux/kernel/. Linus Torvalds odloi veino
   zadnjih verzij jedra prav na to mesto.
   
   Distribucija Debian je dostopna na naslovu
   ftp://ftp.debian.org/pub/debian/, distribucija Red Hat na
   ftp://ftp.redhat.com/, distribucija Linux Slackware pa na
   ftp://ftp.cdrom.com/.
   
   Distribucija Small Linux, ki jo lahko poganjate v 2 MB RAM, je
   dostopna prek http://smalllinux.netpedia.net/.
   
   Vsebina teh mest se zrcali (prepie, priblino enkrat dnevno) na
   veliko drugih mest. Prosim, uporabite mesto, ki vam je najblije -
   datoteke boste prenesli hitreje in manj obremenili omreje.
     * ftp://ftp.fpp.uni-lj.si/pub/linux/ (FPP, Portoro, Slovenija)
     * ftp://ftp.sun.ac.za/pub/linux/sunsite/ (Juna Afrika)
     * ftp://ftp.is.co.za/linux/sunsite/ (Juna Afrika)
     * ftp://sunsite.ust.hk/pub/Linux/ (Hong Kong)
     * ftp://ftp.spin.ad.jp/pub/linux/ (Japonska)
     * ftp://ftp.nuri.net/pub/Linux/ (Koreja)
     * ftp://ftp.jaring.my/pub/Linux/ (Malezija)
     * ftp://ftp.nus.sg/pub/unix/Linux/ (Singapur)
     * ftp://ftp.nectec.or.th/pub/mirrors/linux/ (Tajska)
     * ftp://mirror.aarnet.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
     * ftp://sunsite.anu.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
     * ftp://ftp.monash.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
     * ftp://ftp.univie.ac.at/systems/linux/sunsite/ (Avstrija)
     * ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/UNIX/linux/ (eka)
     * ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/sunsite/ (Finska)
     * ftp://ftp.univ-angers.fr/pub/Linux/ (Francija)
     * ftp://ftp.iut-bm.univ-fcomte.fr (Francija)
     * ftp://ftp.ibp.fr/pub/linux/sunsite/ (Francija)
     * ftp://ftp.loria.fr/pub/linux/sunsite/ (Francija)
     * ftp://ftp.dfv.rwth-aachen.de/pub/linux/sunsite/ (Nemija)
     * ftp://ftp.germany.eu.net/pub/os/Linux/Mirror.SunSITE/ (Nemija)
     * ftp://ftp.tu-dresden.de/pub/Linux/sunsite/ (Nemija)
     * ftp://ftp.uni-erlangen.de/pub/Linux/MIRROR.sunsite/ (Nemija)
     * ftp://ftp.gwdg.de/pub/linux/mirrors/sunsite/ (Nemija)
     * ftp://ftp.rz.uni-karlsruhe.de/pub/linux/mirror.sunsite/ (Nemija)
     * ftp://ftp.ba-mannheim.de/pub/linux/mirror.sunsite/ (Nemija)
     * ftp://ftp.uni-paderborn.de/pub/Mirrors/sunsite.unc.edu/ (Nemija)
     * ftp://ftp.uni-rostock.de/Linux/sunsite/ (Nemija)
     * ftp://tp.rus.uni-stuttgart.de/pub/unix/systems/linux/MIRROR.sunsit
       e/ (Nemija)
     * ftp://ftp.uni-tuebingen.de/pub/linux/Mirror.sunsite/ (Nemija)
     * ftp://ftp.kfki.hu/pub/linux/ (Madarska)
     * ftp://linux.italnet.it/pub/Linux/ (Italija)
     * ftp://ftp.unina.it/pub/linux/sunsite/ (Italija)
     * ftp://giotto.unipd.it/pub/unix/Linux/ (Italija)
     * ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/Linux/ (Italija)
     * ftp://ftp.flashnet.it/mirror2/sunsite.unc.edu/ (Italija)
     * ftp://ftp.nijenrode.nl/pub/linux/ (Nizozemska)
     * ftp://ftp.LeidenUniv.nl/pub/linux/sunsite/ (Nizozemska)
     * ftp://ftp.nvg.unit.no/pub/linux/sunsite/ (Norveka)
     * ftp://sunsite.icm.edu.pl/pub/Linux/sunsite.unc.edu/ (Poljska)
     * ftp://ftp.rediris.es/software/os/linux/sunsite/ (panija)
     * ftp://sunsite.rediris.es/software/linux/ (panija)
     * ftp://ftp.cs.us.es/pub/Linux/sunsite-mirror/ (panija)
     * ftp://ftp.etse.urv.es/pub/mirror/linux/ (panija)
     * ftp://ftp.etsimo.uniovi.es/pub/linux/ (panija)
     * ftp://ftp.luna.gui.es/pub/linux.new/ (panija)
     * ftp://ftp.metu.edu.tr/pub/linux/sunsite/ (Turija)
     * ftp://unix.hensa.ac.uk/mirrors/sunsite/pub/Linux/ (Zdrueno
       kraljestvo)
     * ftp://ftp.maths.warwick.ac.uk/mirrors/linux/sunsite.unc-mirror/
       (Zdrueno kraljestvo)
     * ftp://ftp.idiscover.co.uk/pub/Linux/sunsite.unc-mirror/ (Zdrueno
       kraljestvo)
     * ftp://sunsite.doc.ic.ac.uk/packages/linux/sunsite.unc-mirror/
       (Zdrueno kraljestvo)
     * ftp://ftp.dungeon.com/pub/linux/sunsite-mirror/ (Zdrueno
       kraljestvo)
     * ftp://ftp.io.org/pub/mirrors/linux/sunsite/ (Kanada)
     * ftp://ftp.cc.gatech.edu/pub/linux/ (ZDA)
     * ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/sunsite/ (ZDA)
     * ftp://ftp.siriuscc.com/pub/Linux/Sunsite/ (ZDA)
     * ftp://ftp.engr.uark.edu/pub/linux/sunsite/ (ZDA)
     * ftp://ftp.infomagic.com/pub/mirrors/linux/sunsite/ (ZDA)
     * ftp://linux.if.usp.br/pub/mirror/sunsite.unc.edu/pub/Linux/
       (Brazilija)
     * ftp://farofa.ime.usp.br/pub/linux/ (Brazilija)
       
   Vsa zrcala ne zrcalijo vseh izvornih mest. Nekatera zrcala imajo lahko
   tudi datoteke, ki sicer niso dostopne na izvornih treh mestih.
   
2.7 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?

   Najlaje je verjetno poiskati prijateljico z dostopom do FTP-ja. e je
   v vai bliini kakna uporabnika skupina Linuxa, vam bodo morda oni
   pomagali. V Sloveniji lahko piete na <lugos@lugos.si>.
   
   e imate zelo hitro e-potno povezavo, lahko poskusite strenike
   FTP-po-poti (FTP-by-mail) na naslovih <ftpmail@ftp.sunet.se>,
   <ftpmail@garbo.uwasa.fi> ali <ftpmail@ftp.uni-stuttgart.de>.
   
   Linux lahko dobite tudi po obiajni poti ali kar v vai priljubljeni
   prodajalni na CD-ROM-u. Datoteki
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Installation-HOWTO in (
   prevod) ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Distribution-HOWTO
   vsebujeta podatke o teh distribucijah.
   
2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?

   Po e-poti lahko dobite povzetek skupine comp.os.linux.announce.
   Poljite besedo "subscribe" (brez narekovajev) v telesu sporoila na
   naslov <linux-announce-REQUEST@news-digests.mit.edu>. Naroilo tega
   elektronskega spiska je dobra ideja, saj prenaa pomembne informacije
   in dokumentacijo o Linuxu.
   
   Prosim, uporabljajte naslove tipa *-request za vae prijave in odjave;
   pota na druge naslove bo po nepotrebnem smetila noviarsko skupino!
   
2.9 Katere potne liste obstajajo?

   Razvijalci Linuxa trenutno uporabljajo predvsem strenik Majordomo na
   <majordomo@vger.rutgers.edu>. Poljite sporoilo z besedo ,,lists``
   (brez narekovajev) v telesu sporoila in dobili boste seznam vseh
   tamkajnjih potnih list. e potrebujete pomo pri prijavi ali odjavi,
   poljite besedo ,,help``.
   
   Prosim, ne poiljajte na te liste stvari, ki tja ne sodijo! Veino teh
   list uporabljajo razvijalci Linuxa za pogovore o tehninih vpraanjih
   in nadaljnjem razvoju. Te liste niso namenjene vpraanjem novincev,
   oglasom ali javnim objavam, ki niso neposredno povezane s tematiko
   liste. Javnim objavam je mesto na comp.os.linux.announce. Gre za
   skupno spletno politiko. e ne boste upotevali tega napotka, vas bodo
   zelo verjetno nadrli in zatrli.
   
   Obstaja sicer potna lista linux-newbie, kjer ,,nobeno vpraanje ni
   preneumno``, a jo al spremlja premalo izkuenih uporabnikov, tako da
   ima bolj majhen promet.
   
   Obstaja mnogo razlinih potnih list o Linuxu, ki jih najdete na
   http://www.onelist.com/. Pojdite na stran s kategorijami in izberite
   ,,Linux``.
   
   V Sloveniji deluje est potnih list Drutva uporabnikov Linuxa LUGOS:
     * lugos-list, namenjena vsem uporabnikom Linuxa,
     * lugos-slo, namenjena slovenizaciji Linuxa,
     * lugos-prog, namenjena programiranju Linuxa,
     * lugos-help, namenjena skupini za pomo zaetnikom,
     * lugos-sec, namenjena varnostnim vpraanjem,
     * lugos-bla, vekanje o Linuxu.
       
   Na njih se prijavite tako, da poljete poto na naslov
   <majordomo@lugos.si>. Predmet tega sporoila ni pomemben, v telo
   sporoila pa napiite npr.:
   
subscribe lugos-list

   Ve informacij izveste na naslovu
   http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html.
   
2.10 Kje so razloena pravna vpraanja o Linuxu?

   Na potni listi linux-legal, seveda. Nanjo in e na mnoge druge liste
   o Linuxu se lahko prijavite tako, da za zaetek poljete sporoilo z
   besedo ,,help`` na majordomo@vger.rutgers.edu.
   
2.11 Ali se noviarske skupine kje arhivirajo?

   Noviarske skupine Useneta o Linuxu se arhivirajo na spletnih straneh
   http://www.dejanews.com/ in http://altavista.digital.com/.
   
   Arhiv http://www.reference.com/ do nadaljnega ni dostopen, domnevno
   zaradi pomanjkanja podpore.
   
   Arhiv skupine comp.os.linux.announce je na
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-announce.archive. Zrcali se
   iz ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet, ki arhivira tudi comp.os.linux,
   comp.os.linux.development.apps in comp.os.linux.development.system.
   
   Na svetovnem spletu je ,,lahko dostopen`` arhiv skupine
   comp.os.linux.announce na naslovu
   http://www.leo.org/archiv/unix/linux/. Podpira tudi iskanje in
   brkljanje.
   
   Liste drutva LUGOS se arhivirajo na http://www.mail-archive.com/.
   
2.12 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?

   Ljudje s projekta Debian/GNU Linux imajo izjavo o tem na svoji spletni
   strani http://www.debian.org/.
   
   Linux v bistvu uporablja knjinice, ki shranjujejo datume kot 32-bitna
   cela tevila, ki tejejo sekunde od leta 1970. Ta tevec se ne bo
   obrnil do leta 2038, do takrat pa bodo (upajmo) programerji knjinic
   nadgradili sistemsko programje, da bo shranjevalo datume v 64-bitna
   cela tevila.
   
   To seveda ne pomeni, da aplikacije niso dovzetne na problem leta 2000,
   e uporabljajo nestandardne knjinine rutine.
   
   Ustanova Free Software Foundation vzdruje spletno stran, posveeno
   problemom leta 2000 (Y2K) v GNU-jevskem programju. Najdete jo na
   http://www.fsf.org/software/year2000.html.
   
   Za splone pogovore o problemih leta 2000 obstaja tudi noviarska
   skupina Useneta comp.software.year-2000.
   
2.13 Kje lahko izvem ve o temah, povezanih z varnostjo?

   Oglejte si spletno stran http://www.rootshell.com/, ki ponuja
   informacije o varnostnih teavah in programski opremi za njihovo
   odpravljanje.
     _________________________________________________________________
   
   
3. Zdruljivost z ostalimi operacijskimi sistemi

3.1 Ali lahko Linux deli moj disk z DOS-om? OS/2? 386BSD? Windows 95?

   Da. Linux uporablja standardno particijsko shemo MS-DOS-a, zato lahko
   deli va disk z drugimi operacijskimi sistemi. Vendar pozor, nekateri
   drugi operacijski sistemi morda niso povsem zdruljivi. Na primer,
   DOS-ova FDISK.EXE in FORMAT.EXE lahko prepieta podatke na particiji z
   Linuxom, ker vasih nepravilno uporabljata particijske podatke z
   zagonskega sektorja namesto s particijske tabele.
   
   Da bi programom prepreili takno poetje, kae napolniti z nilami (v
   Linuxu) zaetek particijske tabele, ki ste jo naredili, preden
   uporabite MS-DOS (ali karkoli) in jo formatirate. Napiite:
   
$ dd if=/dev/zero of=/dev/hdXY bs=512 count=1

   kjer je hdXY ustrezna particija; npr. hda1 za prvo particijo na prvem
   disku IDE.
   
   Linux lahko bere in pie datoteke na vaih dosovskih ali OS/2-jevskih
   particijah in disketah tipa FAT. Pri tem uporablja dosovski datoteni
   sistem, vgrajen v jedro, ali paket mtools. Nekatera jedra so lahko
   prevedena tudi s podporo za datoteni sistem VFAT, ki jih uporabljajo
   Windows 9x in Windows NT.
   
   Poroajo o gonilniku pod licenco GPL za OS/2, ki lahko bere in pie po
   particijah ext2 za Linux.
   
   Informacije o podpori datotenemu sistemu FAT32 najdete na
   http://bmrc.berkeley.edu/people/chaffee/fat32.html.
   
   Glejte razdelek ,,Katero programje podpira Linux?`` za podrobnosti in
   status emulatorjev za DOS, MS Windows in System V.
   
   Glejte tudi razdelke ,,Ali lahko Linux dostopa do Amiginih datotenih
   sistemov?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov UFS
   (BSD, SysV itd.)?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov
   SMB?`` in ,,Ali lahko Linux dostopa do Macovih datotenih sistemov?``.
   
   Menda so v razvoju gonilniki za NTFS, ki bi morali podpirati
   komprimiranje kot standardno lastnost.
   
3.2 Kako dostopam do datotek na dosovski particiji ali disketi?

   Uporabite dosovski datoteni sistem; napiite npr.:
   
$ mkdir /dos
$ mount -t msdos -o conv=text,umask=022,uid=100,gid=100 /dev/hda3 /dos

   e gre za disketo, je ne pozabite odklopiti (z umount), preden jo
   vzamete iz enote!
   
   Po elji lahko uporabite izbire conv=text/binary/auto, umask=nnn,
   uid=nnn, in gid=nnn, s katerimi nadzorujete avtomatine pretvorbe na
   koncu vrstice, dovoljenja in lastnitvo datotek na dosovskem
   datotenem sistemu, kot se pojavljajo pod Linuxom. e priklopite
   DOS-ov sistem tako, da ga uvrstite v /etc/fstab, lahko navedete te
   monosti tam (loene z vejico).
   
   Alternativa temu bi bila uporaba mtools, ki jih najdete na mestih FTP
   v izvedljivi in izvorni kodi. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za
   Linux po FTP-ju?``.
   
   Obstaja popravek za jedro (znan kot fd-patches), ki dovoljuje
   nestandardno tevilo sledi in/ali sektorjev na disketah; ta popravek
   je bil vkljuen v alfa testiranje jedra 1.1.
   
3.3 Ali Linux podpira komprimirane datotene sisteme ext2?

   Od nedavnega jih res podpira. Ve informacij zvete na spletnem naslovu
   http://www.netspace.net.au/~reiter/e2compr/.
   
   Obstaja tudi spletna stran, posveena popravkom za e2compr. Koda je e
   vedno eksperimentalna in vkljuuje popravke za jedra serij 2.0 in 2.1.
   Za ve informacij o tem projektu, vkljuno z zadnjimi popravki in
   naslovi elektronskih spiskov, poglejte
   http://debs.fuller.edu/e2compr/.
   
   [Roderich Schupp]
   
   Zlibc je program, ki dovoljuje obstojeim aplikacijam branje
   komprimiranih (z GNU gzip-om) datotek, kot da ne bi bile stisnjene.
   Poglejte na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/libs/. Avtor je Alain
   Knaff.
   
   Obstaja tudi komprimirajoi gonilnik za blokovne naprave, ,,DouBle``
   avtorja Jean-Marca Verbavatza, ki lahko poskrbi za sprotno
   komprimiranje diska v jedru. Distribucijo izvorne kode najdete na
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/patches/diskdrives/. Ta gonilnik
   komprimira inode in podatke o imenikih, kot tudi datoteke, zato je
   vsaka okvara datotenega sistema lahko e usodna.
   
   Obstaja tudi paket, imenovan tcx (Transparently Compressed
   Executables), ki vam dovoljuje posest komprimiranih redko uporabljanih
   izvedljivih datotek in zaasno odkomprimiranje le-teh po potrebi.
   Najdete ga na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/compress/.
   
3.4 Ali lahko uporabim dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem, DBLSPC itd.?

   e do pred kratkim tega niste mogli poeti zlahka. Do dosovskih
   pogonov DOS-a 6.X lahko dostopate v emulaciji DOS-a ( ,,Katere
   programe podpira Linux``), toda to je teje kot doseganje normalnih
   pogonov s pomojo dosovskega modula ali izbire v jedru ali s paketom
   mtools.
   
   Nedavno pa je bil dodan paket imenovan dmsdos, ki bere in pie
   komprimirane datotene sisteme kot je DoubleSpace/DriveSpace v MS-DOS
   6.x in Win95, kot tudi razliici 3 in 4 programa Stacker. To je
   naloljiv modul jedra, ki je dostopen v arhivih na mestu
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystem/dosfs/.
   
3.5 Ali lahko v Linuxu dostopam do particij HPFS sistema OS/2?

   Da, toda v Linuxu boste lahko s particije HPFS le brali. Pri
   prevajanju jedra je dostopna tudi izbira za podporo sistemu HPFS v
   jedru, ali kot modul. Glejte datoteko
   Documentation/filesystems/hpfs.txt v distribuciji izvorne kode jedra
   (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``). Particijo HPFS
   lahko potem mountate npr. takole:
   
$ mkdir /hpfs
$ mount -t hpfs /dev/hda5 /hpfs

3.6 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov Amige?

   Jedro Linuxa podpira datoteni sistem Amiga Fast File System (AFFS)
   razliice 1.3 ali pozneje, kot izbiro pri prevajanju jedra ali kot
   modul. Za ve informacij glejte datoteko
   Documentation/filesystems/affs.txt.
   
   Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
   
   Linux podpira AFFS le na particijah trdih diskov. Diskete niso podprte
   zaradi nezdruljivosti disketnih krmilnikov Amige in krmilnikov v
   osebnih raunalnikih in delovnih postajah. Gonilnik za AFFS lahko tudi
   priklaplja diskovne particije, ki jih uporablja Un*x Amiga Emulator,
   avtorja Bernda Schmidta.
   
3.7 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov UFS (BSD, SysV itd.)?

   Zadnja jedra lahko priklapljajo (v nainu ,,samo branje``) datotene
   sisteme UFS, ki jih uporabljajo System V, Coherent; Xenix; BSD in
   izpeljanke kot so SunOS, FreeBSD, NetBSD in NeXTstep. Podpora za UFS
   je na voljo kot izbira pri prevajanju jedra ali kot modul.
   
   Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
   
3.8 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov SMB?

   Linux lahko bere in pie po diskih, delujoih pod Windows for
   Workgroups in diskih Windows NT SMB. Glejte datoteko
   Documentation/filesystems/smbfs.txt, ki pride poleg izvorne kode jedra
   in razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
   
   Obstaja tudi zbirka programov imenovana Samba, ki zagotavlja podporo
   za omrene datotene sisteme WfW (e teejo pod TCP/IP). Informacija o
   tem je v datoteki README na
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/network/samba/.
   
   Spletna stran Sambe je na http://www.samba.org/, o podpori SMB pa
   lahko berete tudi na spletni strani http://samba.anu.edu.au/samba/.
   
3.9 Ali lahko Linux dostopa do datotenih sistemov Maca?

   Dobi se nabor uporabnih programov, ki lahko berejo in piejo na
   Macintosh Hierarchical File System (HFS). Najdete ga na
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/disk-management/.
   
3.10 Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft Windows?

   Projekt WINE, ki se ukvarja z razvijanjem emulatorja MS Windows za
   Linux, e ni zrel za splono razirjanje. e elite prispevati k
   razvoju, poglejte status projekta v noviarski skupini
   comp.emulators.ms-windows.wine.
   
   Pogosto zastavljena vpraanja v zvezi s tem je zbral P. David Gardner
   na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/faqs/Wine-FAQ/.
   
   Do nadaljnjega je najbolja izbira za pogon programov v MS Windows -
   resno - da resetirate raunalnik. LILO, zagonski nalagalnik Linuxa,
   lahko zaene enega izmed operacijskih sistemov v menuju. Za
   podrobnosti glejte dokumentacijo, ki pride poleg LILO.
   
   Tudi LOADLIN (dosovski program za nalaganje Linuxa ali jedro drugega
   OS) je prirona pot za sobivanje Linuxa in DOS-a. LOADLIN je e
   posebej priroen, ko elite namestiti Linux na tretji ali etrti pogon
   vaega sistema (ali, ko dodajate pogon SCSI na sistem z obstojeimi
   pogoni IDE).
   
   V teh primerih obiajno zaganjalnik LILO ne zna najti ali naloiti
   jedra na ,drugem` pogonu. Torej preprosto naredite imenik C:\LINUX
   (ali karkoli), postavite vanj LOADLIN s kopijo vaega jedra, in
   uporabite to sestavo.
   
   LOADLIN uporablja VCPI. Win '95 bodo ob njegovem zagonu hoteli
   narediti ,,ponoven zagon v nainu DOS`` (kot tudi pri nekaterih drugih
   dosovskih programih, ki teejo v zaitenem nainu procesorja).
   
   Zgodnje razliice programa LOADLIN so vasih potrebovale paket,
   imenovan REALBIOS.COM, ki je potreboval zagonski postopek s (skoraj)
   prazno disketo za preslikavo prekinitvenih vektorjev REALBIOS (preden
   je naloil katerikoli programski gonilnik). (Trenutne razliice niso
   pakirane skupaj s to datoteko, torej jo najverjetneje tudi ne
   potrebujejo.)
   
   [Jim Dennis]
   
3.11 Kje lahko dobim informacije o zdruljivosti z NFS?

   Informacije so delno pobrane iz izvrstnega spisa NFS HOWTO Nicolaia
   Langfeldta, ki je bil oktobra 1999 e sve.
   
   Veina jeder razliice 2.2.x potrebuje vrsto popravkov za namestitev
   podsistema knfsd, ki ga vzdruje H. J. Lu, za uinkovito (ali pa
   sploh) delovanje s stroji Sparc, IBM RS, Alpha in morda tudi drugimi.
   Ta paket je pravzaprav zbirka popravkov za izvorno kodo jedra.
   
   Obstaja tudi strenik, ki tee v uporabnikem prostoru. Sicer mu
   manjka podpora za zaklepanje oddaljenih datotek, a je preprosteji za
   namestitev. Lahko je enako uinkovit.
   
   Spisek URL-jev za strenik knfsd in uporabniki strenik je pri
   novejih izdajah jedra v datoteki Documentation/Changes.
   
   Za jedrni podsistem za podporo NFS obstaja tudi strenik CVS, kot tudi
   spletna stran o NFS na http://www.linuxnfs.sourceforge.org/, eprav ta
   stran zahteva vnos gesla za dostop. Ustrezni URL-ji so nateti v
   datoteki README.nfs na ftp://ftp.si.kernel.org/ in drugih arhivnih
   mestih jedra, skupaj z navodili za prikljuitev. Popravki so na
   ftp://ftp.varesearch.com/pub/kernel/latest/patches/.
   
   Arhivi izvorne kode uporabnikega strenika in pripomokov zanj so
   trenutno na
   ftp://linux.mathematik.tu-darmstadt.de/pub/linux/people/okir/.
   
   Na potni listi linux-kernel se venomer porajajo pogovori o stanju
   podsistema NFS, za katerega se zdi, da se hitro spreminja.
   
3.12 Ali lahko v Linuxu uporabljam pisave True Type?

   Da. Za okenski sistem X obstaja precej strenikov pisav True Type.
   Eden izmed njih je xfsft, katerega domaa stran je na
   http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/. Tam so tudi navodila
   za prikrojitev.
   
   Ljudje tudi poroajo o uspehih z drugimi streniki pisav True Type. Z
   domae strani xfsft vodijo povezave tudi do teh.
   
   Podporo za pisave True Type lahko prevedete tudi neposredno v va
   strenik X. Za podrobnosti spet poglejte na domao stran strenika
   xfsft.
   
3.13 Kako lahko zaenem Linux iz MS-DOS-a?

   e LILO ne deluje in ima stroj nameen MS-DOS ali Microsoft Windows,
   vam lahko ostane raunalnik, ki se noe zagnati. To se lahko zgodi
   tudi pri nadgradnji vae distribucije Linuxa. Ponovna namestitev
   nalagalnika LILO je zadnja stvar, ki jo naredi namestitveni program.
   Kadar nameate ali nadgrajujete Linux na stroj z dvojnim zaganjanjem,
   je zelo pomembno, da imate v bliini reilno disketo za MS-DOS ali
   Windows, da lahko izvedete FDISK /MBR. Potem lahko uporabite
   LOADLIN.EXE namesto nalagalnika LILO.
   
   Naslednja datoteka CONFIG.SYS je eden od monih nainov za klicanje
   LOADLIN.EXE in zagon MS-DOS-a ali Linuxa.
[menu]
menuitem=DOS, Dos Boot
menuitem=LINUX, Linux Boot

[LINUX]
shell=c:\redhat\loadlin.exe c:\redhat\autoboot\vmlinuz vga=5 root=/dev/hdc1 ro

[DOS]
STACKS = 0,0
rem Vsi ostali gonilniki za DOS se naloijo tukaj.

   To ustvari menu, kjer lahko skoite neposredno na loadlin, e preden
   se naloijo vsi gonilniki MS-DOS-a.
   
   Poti in izbire so specifine vsakemu posameznemu stroji in bi morale
   biti oitno intuitivne tudi najbolj nakljunemu opazovalcu. Glejte
   dokumentacijo za LOADLIN.EXE za izbire. Te so enake kot pri
   nalagalniku LILO in se tako ali tako le posredujejo jedru.
   
   [Jim Harvey]
   
3.14 Kako zaenem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?

   Takole:
    1. Naredite particijo s FDISK.EXE za OS/2 (ne s programom fdisk za
       Linux).
    2. Formatirajte to particijo pod OS/2, kot FAT ali kot HPFS. To je
       potrebno zato, da OS/2 ve, da je particija formatirana. (Ta korak
       ni nujno potreben pri OS/2 3.0 Warp.)
    3. Dodajte particijo v Boot Manager.
    4. Zaenite Linux in naredite datoteni sistem na particiji (mkfs -t
       ext2 ali mke2fs). Zdaj lahko, e elite, uporabite fdisk v Linuxu
       in spremenite kodo nove particije na tip 83 (Linux Native) - to
       lahko pomaga nekaterim avtomatinim skriptom poiskati pravo
       particijo.
    5. Namestite Linux na particijo.
    6. Namestite LILO na particijo Linuxa - ne na master boot record
       trdega diska. S tem namestite LILO na particijo Linuxa kot
       zagonski nalagalnik druge faze (za Boot Managerjem), ki bo zagnal
       jedro, doloeno v njegovi konfiguracijski datoteki. V datoteko
       /etc/lilo/config ali /etc/lilo.config napiite boot = /dev/hda2,
       kjer je /dev/hda2 zaganjalna particija.
    7. Prepriajte se, da je particija z Boot Managerjem oznaena kot
       aktivna, saj boste uporabljali Boot Manager za izbiro zaganjanja.
       
   Kup HOWTO-jev o vezagonskem nalaganju sistemov je na domai strani
   LDP, http://www.linuxdoc.org/.
   
3.15 Kako lahko delim izmenjalno particijo (swap) med Linux in MS Windows?

   Poglejte Mini-HOWTO na to temo. Ta Mini-HOWTO trenutno ni vzdrevan, a
   ga lahko dobite v ftp://www.linuxdoc.org/.
     _________________________________________________________________
   
   
4. Datoteni sistemi, diski in pogoni

4.1 Kako naj prepriam Linux, da bo delal z mojim diskom?

   e je va disk tipa IDE ali EIDE, preberite datoteko
   /usr/src/linux/drivers/block/README.ide (vkljuena je v izvorno kodo
   jedra Linuxa), ki vsebuje veliko uporabnih nasvetov o diskih IDE.
   Veliko sodobnih krmilnikov tipa IDE dela preslikavo med ,,fizinimi``
   in ,,loginimi`` cilindri/glavami/sektorji.
   
   Do diskov SCSI dostopate s pomojo linearnih blonih tevilk. BIOS si
   izmisli nekaj ,,loginih`` podatkov o cilindrih/glavah/sektorjih, da
   lahko disk deluje v DOS-u.
   
   BIOS, zdruljiv z IBM PC, navadno ne bo mogel dostopati do particij,
   vejih od 1024 loginih cilindrov in bo v najboljem primeru naredil
   zaganjanje Linuxa s programom LILO na taknih particijah
   problematino.
   
   Vseeno lahko takne particije uporabite v Linuxu ali kaknem drugem
   operacijskem sistemu, ki neposredno dostopajo do krmilnika.
   
   Priporoeno je narediti vsaj eno particijo za Linux v celoti pod
   omejitvijo 1024 cilindrov in zaganjati sistem z nje. Ostale particije
   bodo potem delovale v redu.
   
   Videti je, da je nekaj teav tudi z novejimi pogoni Ultra-DMA.
   Podrobnosti ne vem, a postajajo zelo pogost problem na namestitvenih
   prireditvah, ki jih prireja skupina SVLUG. Ni udnega, e lahko
   dobite 8 do 12 Gb pogone za 200 ali 300 US$.
   
   [Jim Dennis]
   
4.2 Kako lahko vrnem pobrisane datoteke (undelete)?

   V splonem je to zelo teko storiti na kateremkoli Unixu zaradi
   njihove veopravilne narave. Nekateri sicer razvijajo vraanje datotek
   na datotenem sistemu ext2fs, a ne veselite se prezgodaj.
   
   Obstaja nekaj programskih paketov, ki namestijo nove ukaze za brisanje
   in kopiranje. Z novimi ukazi se izbrisana datoteka prenese v poseben
   imenik - ,,ko za smeti``. Od tam jo lahko vrnete, dokler se ko
   avtomatino ne izprazni (s procesom, ki tee v ozadju).
   
   Namesto tega lahko preiskujete surovo diskovno napravo (raw disk
   device), ki vsebuje problematini datoteni sistem. To je teko delo.
   Za kaj takega morate biti izkuen uporabnik in povrhu e root. Vendar
   je to mogoe. Poenite grep na surovi diskovni napravi, denimo:
grep -b 'bookmarks' /dev/hda

   e podatki niso bili prepisani, bi jih morali biti sposobni obnoviti z
   urejevalnikom besedil.
   
   [Dave Cinege]
   
4.3 Kako lahko naredim rezervne kopije?

   Kopijo hierarhije imenikov ali popolnega datotenega sistema na
   katerikoli nosilec lahko naredite s programoma GNU Tar ali cpio,
   standarnima pripomokoma Unixa za te namene. Trenutno se zdi Tar bolj
   uporabljan, vkljuuje pa tudi izbire v ukazni vrstici za izdelavo
   stisnjenih, inkrementalnih rezervnih kopij ter kopij z ve nosilci.
   Dokumentacija v obliki GNU Texinfo vsebuje vse informacije.
   
   Na Usenetu precej omenjajo tudi prosti program Amanda, katerega
   spletna stran je na naslovu http://www.amanda.org/.
   
   Obstaja tudi ve komercialnih pripomokov za izdelavo rezervnih kopij.
   Pogosto so vkljueni v komercialne distribucije.
   
4.4 Kako lahko particiji (nedestruktivno) spremenim velikost?

   V MS-DOS-u uporabite program FIPS.EXE, vkljuen v veino distribucij
   Linuxa.
   
   Nekaterim komercialnim distribucijam so priloeni tudi njihovi posebni
   programi za spreminjanje velikosti particij.
   
4.5 Ali obstaja defragmenter za ext2fs ipd.?

   Da. Obstaja program defrag, defragmenter za datotena sistema ext2 in
   minix za Linux in za stareji datoteni sistem tipa ext. Dostopen je
   na
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystems/defrag-0.70.tar.gz.
   
   Uporabniki datotenega sistema ext2 lahko verjetno shajajo tudi brez
   defrag-a, saj vsebuje ext2 dodatno kodo, ki prepreuje fragmentiranje
   diska tudi na zelo zasedenih diskih.
   
4.6 Kako formatiram disketo in naredim na njej datoteni sistem?

   Obiajno 3,5-palno disketo velike gostote formatirate takole:
   
$ fdformat /dev/fd0H1440
$ mkfs -t ext2 -m 0 /dev/fd0H1440 1440

   Za diskete velikosti 5,25 palca uporabite fd0h1200 in 1200 namesto
   1440. e je disketa v pogonu ,,B``, piite fd1 namesto fd0.
   
   Izbira ,,-m 0`` ukae programu mkfs.ext2 naj ne rezervira prostora na
   disku za superuporabnika - navadno je zadnjih 10% rezerviranih za
   root-a.
   
   Prvi ukaz izvede nizko-nivojsko formatiranje. Drugi ukaz ustvari
   prazen datoteni sistem. Disketo lahko mountate podobno kot particijo
   trdega diska in preprosto kopirate/premikate datoteke s cp, mv ipd.
   
   Pravila za imenovanje naprav so v splonem ista v vseh Unixih. Najdete
   jih v vodniku Installation and Getting Started Guide, ki ga je napisal
   Matt Welsh. (Glejte poglavje ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
   dokumentacijo?``.) Bolj podroben in tehnien opis je v dokumentu Linux
   Allocated Devices, avtorja H. Petra Anvina, < hpa@zytor.com>. Ta spis
   je na voljo v obliki za LaTeX in ASCII v distribuciji izvorne kode
   jedra (verjetno v imeniku /usr/src/kernel/Documentation) kot
   devices.tex in devices.txt.
   
4.7 Ali Linux podpira navidezne datotene sisteme kot je RAID?

   Noveja jedra Linuxa podpirajo programski RAID in bodo delovala z
   diskovnimi krmilniki RAID.
   
   Samodejni priklapljalnik (angl. automounter) za particije NFS je del
   veine distribucij Linuxa.
   
   Poleg tega obstaja veliko projektov, povezanih z navideznimi
   datotenimi sistemi. Eden izmed njih, Linux Logical Volume Manager, se
   nahaja na http://linux.msede.com/lvm/.
   
4.8 Ali Linux podpira enkripcijo datotenega sistema?

   Da. Eden teh datotenih sistemov, ppdd, se arhivira na
   http://pweb.de.uu.net/flexsys.mtk/.
   
4.9 Dobivam grda sporoila o inodih, blokih in podobno

   Morda imate pokvarjen datoteni sistem. Okvara je najbr nastala zato,
   ker niste pravilno pripravili Linuxa na izklop (z ukazom shutdown)
   preden ste izklopili ali resetirali raunalnik. Najnoveji program
   shutdown dobite na primer v paketu util-linux, ki je arhiviran na
   sunsite in tsx-11.
   
   e imate sreo, bo program fsck (ali e2fsck ali xfsck, kakor se pa e
   imenuje, e nimate avtomatskega fsck-ja) lahko popravil va datoteni
   sistem. e nimate sree, je datoteni sistem unien in ga boste morali
   reinicializirati s programom mkfs (ali mke2fs ali mkxfs itd.) in
   prepisati podatke z varnostnih kopij.
   
   NB: Ne poskusite preverjati datotenega sistema, ki je priklopljen v
   nainu za branje/pisanje - to se nanaa tudi na korensko particijo, e
   ob zagonu ne vidite napisa
   
VFS: mounted root ... read-only

4.10 Moje izmenjalno podroje (swap) ne deluje.

   Ko zaganjate raunalnik (ali rono vkljuujete izmenjalno podroje),
   morate videti sporoilo
   
Adding Swap: NNNNk swap-space

   e sploh ne vidite nobenega sporoila, vam verjetno manjka ukaz
   
swapon -av

   (ukaz, ki vkljui izmenjevalno funkcijo) v datoteki /etc/rc.local ali
   /etc/rc.d/* (sistemski tartni skripti), ali ste pozabili vpisati
   prave podatke v /etc/fstab, na primer:
   
/dev/hda2    none    swap    sw

   Lahko se vam prikae sporoilo
   
Unable to find swap-space signature

   To pomeni, da ste pozabili pognati mkswap. Za podrobnosti glejte man
   mkswap; deluje zelo podobno kot mkfs.
   
   Ukaz free poleg koliine prostega pomnilnika izpie tudi:
   
             total       used       free
Swap:        10188       2960       7228

   [Andy Jefferson]
   
   Za podrobna navodila, kako nastaviti izmenjalno podroje, glejte
   Installation-HOWTO.
   
4.11 Kako odstranim LILO, da bo moj sistem spet zaganjal DOS?

   Program lilo (ne celotni paket LILO) uporablja izbiro -u v ukazni
   vrstici za odmestitev zagonskega nalagalnika LILO. Podati morate tudi
   ime naprave na katero ste namestili LILO, na primer:
   
lilo -u /dev/hda

   To na disk zapie izvorni glavni zagonski sektor, kakren je bil pred
   uporabo paketa LILO. Najde ga v datoteki /boot/boot.0300. e ste LILO
   namestili na particijo kot sekundarni zagonski nalagalnik, denimo na
   /dev/hda1, lilo ponovno namesti izvorni zagonski sektor iz datoteke
   /boot/boot.0301. Za podrobnosti poglejte stran referennega prironika
   o lilo. Hvala Villyju Kruseju, da me je opomnil osveiti ta odgovor.
   
   e imate zgodnjo razliico paketa LILO, boste morali uporabiti
   nedokumentirani dosovski (MS-DOS 5.0 ali pozneji, ali OS/2) ukaz
   FDISK /MBR. To bo obnovilo standardni glavni dosovski zagonski zapis
   (angl. Master Boot Record). e imate DR-DOS 6.0, pojdite v FDISK na
   obiajen nain in potem izberite izbiro za prepis glavnega zagonskega
   zapisa (,,Re-write Master Boot Record``).
   
   e nimate MS-DOS-a ali DR-DOS-a, morate uporabiti zagonski sektor, ki
   ga je LILO shranil, ko ste ga prvi intalirali. Saj ste shranili to
   datoteko, kajne? Verjetno se imenuje boot.0301 ali kaj podobnega.
   Napiite
   
dd if=boot.0301 of=/dev/hda bs=445 count=1

   (ali /dev/sda, e uporabljate disk SCSI). To lahko tudi pobrie tudi
   vao particijsko tabelo, zato pozor! e ste obupani, lahko uporabite
   
dd if=/dev/zero of=/dev/hda bs=512 count=1

   To bo povsem pobrisalo vao particijsko tabelo in zagonski sektor;
   potem lahko e enkrat formatirate disk z vaim priljubljenim
   programom. Toda to bo naredilo tudi vsebino vaega diska nedostopno -
   e niste strokovnjak, boste izgubili vse podatke.
   
   Upotevajte, da DOS-ov MBR zaene tisto (in le tisto!) particijo, ki
   je oznaena kot "aktivna". Morda boste morali uporabiti fdisk za
   priiganje in ugaanje zastavic aktivnosti na vaih particijah.
   (Prevajaleva opomba: Uporabite fdisk, da se boste povsem prepriali,
   da je dosovska particija res aktivna, preden storite karkoli iz tega
   poglavja. Zgodilo se mi je e, da je bila particija z Linuxom aktivna,
   LILO odstranjen iz MBR, raunalnik pa ni zagnal nobenega sistema.)
   
4.12 Zakaj ne morem uporabljati programa fdformat, razen, ko sem root?

   Sistemske klice za formatiranje diskete lahko izvedete le kot root, ne
   glede na morebitna drugana dovoljenja za naprave /dev/fd0*. e
   elite, da bo katerikoli uporabnik lahko formatiral disketo, poskusite
   dobiti program fdformat2. Ta se izogne omejitvam tako, da tee s
   setuid kot root.
   
4.13 Moje particije ext2fs se preverjajo ob vsakem zagonu

   Glejte razdelek ,,EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.``.
   
4.14 Moj korenski datoteni sistem lahko le berem!

   e enkrat ga priklopite. e je datoteka /etc/fstab pravilna, preprosto
   priklopite takole:
   
mount -n -o remount /

   e je /etc/fstab napana, morate podati ime naprave in verjetno tudi
   njen tip, npr.:
   
mount -n -o remount -t ext2 /dev/hda2 /

   e vas zanima, kako ste zali v trenutno stanje, preberite razdelek
   ,,EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.``.
   
4.15 Imam veliko datoteko /proc/kcore! Jo lahko pobriem?

   V resnici nobena od datotek v imeniku /proc ne poiva v njem - to so
   le ,,navidezne`` datoteke, ki jih naredi jedro, da vam da informacijo
   o sistemu. Zato tudi nobena od tamkajnjih datotek ne zaseda prostora
   na disku.
   
   /proc/kcore je ,,vzdevek`` pomnilnika v vaem raunalniku. Velikost te
   datoteke je enaka kot velikost vaega RAM-a in e jo berete kot
   datoteko, bere jedro vsebino pomnilnika.
   
4.16 AHA1542C ne dela z Linuxom

   Izbira v BIOS-u za dovolitev diskov z ve kot 1024 cilindri je
   potrebna le za odpravo pomanjkljivosti PC-kompatibilnega BIOS-a in
   mora biti v Linuxu izklopljena. Stareja jedra Linuxa morajo imeti
   izklopljene vse izbire ,,naprednega BIOS-a`` - vse, razen tiste o
   pregledovanju vodila za zaganjalne naprave (bus scanning for bootable
   devices).
   
4.17 Kje lahko najdem datoteni sistem z dnevniki?

   Datoteni sistem z dnevniki (angl. journalling file system), imenovan
   ,,Reiserfs``, so pravkar izdali v preizkunjo. Pravijo, da naredi
   Linux celo hitreji od Linuxa z nameenim datotenim sistemom Ext2.
   
   Vsi podatki so dostopni prek http://devlinux.org/namesys.
     _________________________________________________________________
   
   
5. Prenos, prevajanje in dobivanje programov

5.1 Kako prevedem programe?

   Veina programja za Linux je napisana v C-ju in prevedena s
   prevajalnikom GNU C (GCC). GCC je del vsake distribucije Linuxa.
   Najnoveja razliica prevajalnika, dokumentacija in popravki so
   dostopni na mestu ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/.
   
   Programi, napisani v C++, se morajo prevesti s prevajalnikom GNU G++,
   ki je tudi vkljuen v distribucije Linuxa in dostopen na istem mestu
   kot GCC.
   
   Za gradnjo jeder razliice 2.0.x in poznejih boste potrebovali GCC
   razliice 2.7.2.x. Poskus prevajanja jedra Linuxa z drugim
   prevajalnikom, kot so GCC 2.8.x, EGCS, ali PGCC, lahko povzroi
   teave, dokler razvijalci jedra ne spremenijo kode tako, da se bo
   pravilno prevedla tudi s prevajalniki, razlinimi od GCC 2.7.2.x.
   
   Podatki o prevajalniku EGCS so na naslovu http://egcs.cygnus.com/.
   
   Vedite tudi, da v dananjem asu razvijalci jedra ne odgovarjajo na
   obvestila o hroih starejih jeder, pa pa se osredotoajo na razvoj
   jeder 2.3.x in vzdrevanje jeder 2.2.x.
   
   [J.H.M. Dassen, Axel Boldt]
   
5.2 Kako namestim GNU-jevsko programje?

   Na pravilno nameenem sistemu zahteva nameanje GNU-jevskega
   programskega paketa tiri korake.
     * Z arhivom .tar.gz v imeniku /usr/src/, ali kjerkoli e imate vae
       izvorne datoteke, razirite in dearhivirajte paket z ukazom:
# tar zxvf package-name.tar.gz
     * Poenite skript ./configure s katerimikoli argumenti, ki jih
       potrebujete, v najvijem imeniku arhiva izvorne kode. Izbire, ki
       jih prepozna configure so navadno vsebovane v datoteki INSTALL ali
       README.
     * Poenite make. To bo zgradilo izvedljivi program (ali programe) iz
       izvorne kode in lahko traja nekaj minut ali nekaj ur, odvisno od
       hitrosti raunalnika in velikosti paketa.
     * Poenite make install. To bo namestilo prevedene binarne datoteke,
       nastavitvene datoteke in vse knjinice v ustrezne imenike.
       
5.3 Kje lahko dobim Javo?

   Paketa Java Developer's Kit (JDK) 1.2 in Java Runtime Environment
   (JRE) 1.2, ki ju razvijata Sun Microsystems in Blackdown Consulting,
   sta na http://java.sun.com/. Na naslovu
   http://www.blackdown.org/java-linux/mirrors.html je seznam strenikov
   za jemanje prek FTP.
   
   Dobite lahko tudi izvorno kodo, katere licenca je v lasti podjetja Sun
   Microsystems.
   
   Kaffee, razliica Jave s prosto izvorno kodo, je na
   http://www.transvirtual.com/products/.
   
   Domaa stran prevajalnika za Javo Jikes podjetja IBM je na
   http://www10.software.ibm.com/developerworks/opensource/jikes.
   
   Za Linux obstaja tudi razliica brkljalnika HotJava, ki ga izdeluje
   Sun, glejte http://www.java.sun.com/products/hotjava/.
   
   Netscape Communicator prihaja z lastno razliico okolja za poganjanje
   Jave, zato imate za pregledovanje spletne javanske grafike morda e na
   voljo razliico navideznega stroja in ustrezne knjinice za Javo.
   Communicator lahko prenesete z http://www.netscape.com/.
   
5.4 Kako prenesem XXX na Linux?

   Unixaki programi se v splonem zelo lepo prenaajo med razlinimi
   Unixi. Preprosto upotevajte namestitvena navodila. e ne veste
   odgovorov na nekatera vpraanja med namestitvenim postopkom - in tudi
   ne veste, kako bi izvedeli - lahko ugibate, toda to pogosto privede do
   hroatih programov. V tem primeru raje prosite koga drugega, da vam
   naredi prenos.
   
   e imate BSD-jevski program, lahko poskusite z -I/usr/include/bsd in
   -lbsd na primernem mestu v prevajalskih vrsticah.
   
5.5 Kaj je ld.so in kje ga dobim?

   Ld.so je dinamini nalagalnik knjinic. Vasih je imela vsaka binarna
   datoteka, ki je uporabljala deljene knjinice, na zaetku 3 Kb zaetne
   kode, ki je poiskala in naloila deljene knjinice. Dandanes je ta
   koda vsebovana v posebni deljeni knjinici, /lib/ld.so, kjer jo lahko
   binarne datoteke najdejo. Tako porablja manj diskovnega prostora in jo
   lahko preprosteje nadgradimo.
   
   Knjinico ld.so lahko dobite z mesta
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/ in njegovih zrcalnih
   mest. V asu nastanka teh PZV je zadnja razliica ld.so.1.9.5.tar.gz.
   
   /lib/ld-linux.so.1 je ista stvar za format ELF (glejte razdelek ,,Kaj
   je pravzaprav s tem ELF-om?``) in pride v istem paketu, kot nalagalnik
   za format a.out.
   
5.6 Kako nadgradim knjinice, ne da bi sesul svoj sistem?

   Pozor: Preden zanete izvajati ta postopek, morate imeti za vsak
   sluaj pripravljeno reilno disketo. Lahko gre kaj narobe!
   
   Ta postopek je e posebej teak, e nadgrajujete zelo stare knjinice,
   kot so libc4. V tem primeru morate obdrati libc4 na iste sistemu
   skupaj s knjinicami libc5, saj jih lahko programi e vedno
   potrebujejo. Isto velja za nadgradnjo knjinic libc5 na e noveje
   knjinice glibc2.
   
   Problem pri nadgradnji dinaminih knjinic je, da v trenutku, ko
   odstranite stare knjinice, pripomoki, ki jih potrebujete pri
   nadgradnji na novo razliico knjinic, ne delujejo ve. Obstajajo
   naini, da se temu izognemo. Eden od nainov je, da zaasno postavimo
   dodaten izvod pogonskih knjinic, ki so v imeniku /lib/, v /usr/lib/,
   ali /usr/local/lib/, ali drug imenik, naveden v datoteki
   /etc/ld.so.conf.
   
   Primer: Pri nadgradnji knjinic libc5 so lahko imena datotek v imeniku
   /lib/ videti takole:
   
libc.so.5
libc.so.5.4.33
libm.so.5
libm.so.5.0.9

   To so knjinice za C in matematine knjinice. Prepiite jih v drug
   imenik, naveden v /etc/ld.so.conf, kot je, denimo, /usr/lib/.
   
# cp -df /lib/libc.so.5* /usr/lib/
# cp -df /lib/libm.so.5* /usr/lib/
# ldconfig

   Prepriajte se, da boste pognali ldconfig in s tem osveili nastavitev
   knjinic.
   
   Datoteki libc.so.5 in libm.so.5 sta simbolni povezavi na resnini
   knjinini datoteki. Ko nadgrajujete, se nove povezave ne bodo
   ustvarile, e imate e vedno stare, razen, e uporabite zastavico -f
   ukaza cp. Zastavica -d ukaza cp bo prepisala simbolno povezavo samo,
   in ne datoteke, na katero kae.
   
   e morate neposredno prepisati povezavo na knjinico, uporabite
   zastavico -f ukaza ln.
   
   Na primer, za prepis novih knjinic ez stare, poskusite tole. Najprej
   naredite simbolno povezavo na nove knjinice, potem prepiite
   knjinice in povezave na njih v imenik /lib/, z naslednjimi ukazi:
   
# ln -sf ./libm.so.5.0.48 libm.so.5
# ln -sf ./libc.so.5.0.48 libc.so.5
# cp -df libm.so.5* /lib
# cp -df libc.so.5* /lib

   Spet po prepisu knjinic ne pozabite pognati programa ldconfig.
   
   e ste zadovoljni s pravilnim delovanjem novega sistema, lahko
   odstranite zaasne izvode starih knjinic z imenika /usr/lib/, ali
   kamorkoli ste jih e skopirali.
   
5.7 Je e kdo prenesel/prevedel/napisal XXX za Linux?

   Najprej poglejte na ,,zemljevid programja za Linux``, Linux Software
   Map, na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-software-map
   in na druge arhive za FTP. Na spletnem naslovu
   http://www.boutell.com/lsm/ je iskalnik.
   
   Glejte mesta za FTP iz razdelka ,,Kako lahko dobim stvari za Linux po
   FTP-ju?``. Najprej poiite kljune besede v datotekah ls-lR ali
   INDEX.
   
   Poglejte tudi v ,,zemljevid projektov za Linux``, Linux Projects Map,
   ftp://ftp.ix.de/pub/ix/Linux/docs/Projects-Map.gz.
   
   Na spletnem naslovu http://lfw.linuxhq.com/ je tudi iskalnik stvari za
   Linux po arhivih FTP.
   
   Poglejte tudi spletno stran Freshmeat, na kateri so vsak dan
   objavljene novosti za Linux. Najdete jo na http://www.freshmeat.net/;
   zares je kul, eprav logotip spominja na majo hrano. (Glejte razdelek
   ,,Kakna periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?``.)
   Freshmeat je pravzaprav stran s kazalom, ki se venomer osveuje s
   podatki o novih ali osveenih programih za Linux.
   
   e ne najdete niesar, lahko prenesete izvorno kodo programa in ga
   sami prevedete. Glejte razdelek ,,Kako prenesem XXX na Linux?``. e
   gre za velik programski paket, ki potrebuje nekaj prilagoditev,
   poljite sporoilo v comp.os.linux.development.apps.
   
   Ko prevedete veji program, ga, prosim, uvrstite v enega ali ve FTP
   arhivov in obvestite javnost s sporoilom v comp.os.linux.announce
   (poljite vae sporoilo na < linux-announce@news.ornl.gov>).
   
   Mono je, da je e kdo napisal prosto verzijo uporabnega programa, ki
   ga potrebujete. Navodila za iskanje izvorne kode najdete v PZV
   noviarske skupine comp.sources.wanted.
   
5.8 Ali lahko uporabljam kodo ali prevajalnik, preveden za 486 na moji 386?

   Da, e to ni jedro.
   
   Izbira -m486 prevajalnika GCC, ki se uporablja za prevajanje
   izvedljivih datotek za procesorje x486, zgolj spremeni doloene
   optimizacije. Rezultat so nekoliko veje binarne datoteke, ki teejo
   nekoliko hitreje na 486. e vedno delujejo na 386, eprav res malo
   poasneje.
   
   Jedro Linuxa od razliice 1.3.35 naprej uporablja posebne ukaze
   procesorja 486 ali Pentium, e je prevedeno posebej za 486 ali
   Pentium. Tako prevedenega jedra torej ne morete uporabiti na
   procesorju 386.
   
   GCC lahko nastavite za delo s 386 ali 486; edina razlika je v tem, da
   nastavitev za 386 privzame izbiro -m386, nastavitev za 486 pa -m486. V
   obeh primerih lahko to prekliete ob posameznem prevajanju ali s
   spremembo datoteke /usr/lib/gcc-lib/i*-linux/n.n.n/specs.
   
   Obstaja alfa verzija prevajalnika GCC, ki zna napraviti optimizacije
   za 586, vendar je precej nezanesljiva, posebej pri nastavitvah za
   velike optimizacije. GCC za Pentium najdete na
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/ALPHA/pentium-gcc. Priporoam raje
   uporabo navadnega GCC za 486; govori se, da uporaba izbire -m386
   izdela kodo, ki je bolja za Pentium ali je vsaj malo kraja.
   
5.9 Kaj naredi gcc -O6?

   Trenutno isto kot -O2 (GCC 2.5) ali -O3 (GCC 2.6, 2.7). Katerokoli
   tevilo, veje od tega, naredi trenutno isto stvar. Datoteke Makefile
   novejih jeder uporabljajo izbiro -O2, in verjetno bi jo morali
   uporabljati tudi vi.
   
5.10 Kje so datoteke linux/*.h in asm/*.h?

   Te datoteke so v imenikih /usr/include/linux in /usr/include/asm.
   Vendar morata biti to pravzaprav simbolni povezavi do izvorne kode
   jedra v imeniku /usr/src/linux, ne prava imenika. Navadno so glave
   jedra v imeniku /usr/src/kernel*/.
   
   e nimate izvorne kode jedra, jo nekje dobite; glejte razdelek ,,Kako
   nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
   
   Potem uporabite ukaz rm, da odstranite vse smeti, in ukaz ln za
   ustvarjanje povezav:
   
$ rm -rf /usr/include/linux /usr/include/asm
$ ln -sf /usr/src/linux/include/linux /usr/include/linux
$ ln -sf /usr/src/linux/include/asm /usr/include/asm

   /usr/src/linux/include/asm je simbolna povezava na imenik asm-<arch>.
   Ta je odvisen od strojne zasnove raunalnika. e ste pravkar
   odpakirali vae drevo izvorne kode jedra, morate uporabiti make
   symlinks. Opazili boste tudi, da morate morda pri novem jedru napisati
   make config. S tem naredite datoteko linux/autoconf.h.
   
5.11 Pri prevajanju jedra dobivam sporoila o napakah

   Glejte prejnje vpraanje glede datotek z glavami.
   
   Spomnite se, da morate pri uporabi popravkov vedno uporabiti izbiro
   -p0 ali -p1; sicer se lahko popravki uporabijo povsem napano. Za
   podrobnosti glejte prironik za program patch (man patch).
   
   Sporoilo povezovalnika o neprepoznani izbiri -qmagic
   
ld: unrecognized option `-qmagic'

   pomeni, da morate dobiti noveji povezovalnik z mesta
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/ v datoteki
   binutils-2.8.1.0.1.bin.tar.gz.
   
5.12 Kako naredim deljeno knjinico?

   Za format ELF, takole:
   
$ gcc -fPIC -c *.c
$ gcc -shared -Wl,-soname,libfoo.so.1 -o libfoo.so.1.0 *.o

   Za format a.out, vzemite arhiv tools-n.nn.tar.gz z naslova
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/src/. V arhivu je
   dokumentacija, ki vam pove, kaj storite. Upotevajte, da so deljene
   knjinice za format a.out zelo koljiva zadeva. Razmislite o
   nadgradnji vaih knjinic na deljene knjinice tipa ELF. Glejte
   ELF-HOWTO na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
   
5.13 Moje izvedljive datoteke so (zelo) velike.

   Pogost vzrok velikih izvedljivih datotek s prevajalnikom za ELF
   (glejte razdelek ,,Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?``) je neobstoj
   ustreznih povezav .so na knjinice, ki jih imate. Za vsako knjinico
   kot npr. libc.so.5.2.18, ki jo imate, mora obstajati ustrezna
   povezava, kot npr. libc.so. Ustvarite jo nekako takole:
   
# ln -sf libc.so.5.2.18 libc.so

   S prevajalnikom za a.out je pogost vzrok prevelikih izvedljivih
   datotek povezovalnikova (prevajalnikova) zastavica -g. Ta naredi
   (poleg razhroevalne informacije v izhodni datoteki) tudi program, ki
   je povezan statino, torej program, ki vsebuje kopijo C-jevske
   knjinice, namesto reference na njo.
   
   Ostale stvari, vredne preiskave, sta optimizacijske izbiri -O in -O2
   (glejte dokumentacijo prevajalnika GCC) in izbira -s (ali ukaz strip),
   ki pobrie podatke o simbolih iz izvedljive datoteke (in s tem
   onemogoi razhroevanje).
   
   Morda si boste zaeleli uporabiti povezovalnikovo izbiro -N pri zelo
   majhnih izvedljivih datotekah (skupaj z -N manjih od 8 Kb), a tega
   raje ne ponite, e ne razumete posledine spremembe v delovanju, in
   definitivno nikoli pri prevajanju demonov.
   
5.14 Ali Linux podpira niti ali procese lightweight?

   Podobno kot Unixov veopravilni model s procesi heavyweight, ki je
   seveda del standardnega jedra Linuxa, obstaja tudi ve izvedb procesov
   tipa lightweight ali niti. Noveja jedra udejanjajo model niti
   imenovan kthreads. Poleg tega so za Linux dostopni e naslednji
   paketi:
     * Knjinica GNU glibc2 za Linux ima monost podpore niti. Arhiv je
       dostopen z istega mesta, kot glibc2, ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/.
     * Na mestu ftp://sipb.mit.edu/pub/pthread/ ali
       ftp://ftp.ibp.fr/pub/unix/threads/pthreads/. Dokumentacije ni v
       paketu, a je dostopna na svetovnem spletu na strani
       http://www.mit.edu:8001/people/proven/home_page.html. Noveje
       knjinice libc za Linux vsebujejo izvorno kodo pthreads.
       GNU-jevski prevajalnik za programski jezik Ada na
       ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/devel/lang/ada/gnat-3.01-linux+elf
       .tar.gz vsebuje binarne datoteke, narejene iz te izvorne kode.
     * QuickThreads, paket, objavljen na
       ftp://ftp.cs.washington.edu/pub/qt-001.tar.Z. Ve podatkov najdete
       v tehninem poroilu, dostopnim na istem mestu kot
       ftp://ftp.cs.washington.edu/tr/1993/05/UW-CSE-93-05-06.PS.Z.
     * Zelo minimalna izvedba je lwp, dostopen na
       ftp://gummo.doc.ic.ac.uk/rex.
     * Izvedba Ade na ftp://ftp.cs.fsu.edu:/pub/PART. Ta je zanimiva
       predvsem zato, ker vsebuje veliko postscriptnih lankov, ki so
       uporabni, e elite izvedeti ve o nitih. Ni neposredno uporabna v
       Linuxu.
       
   Za podrobnosti, prosim, stopite v stik z avtorji posameznih paketov.
   
5.15 Kje lahko dobim lint za Linux?

   V GNU-jevski prevajalnik za C (gcc), ki se uporablja na sistemih tipa
   Linux, je vgrajena bolj ali manj enaka funkcionalnost. Izpis veine
   uporabnih opozoril dobite z uporabo izbire -Wall. Za ve informacij
   berite prironik za GCC (v Emacsu napiite control-h in potem i in
   izberite poglavje o GCC).
   
   Obstaja prosto dostopen program imenovan lclint, ki dela isto stvar,
   kot standardni lint. Najave in izvorna koda so dostopni na
   ftp://larch.lcs.mit.edu/pub/Larch/lclint, na svetovnem spletu glejte
   stran http://larch-www.lcs.mit.edu:8001/larch/lclint.html.
   
5.16 Kje lahko najdem kermit za Linux?

   Kermit se razirja s pravicami razirjanja, ki se razlikujejo od GPL.
   Izvorna koda in nekatere izvedljive datoteke so dostopne na
   ftp://kermit.columbia.edu/.
   
   Spletna stran projekta Kermit na Columbia University je na naslovu
   http://www.columbia.edu/kermit/.
   
5.17 V Linuxu elim uporabljati kabelski modem

   Spletna stran CablemodemInfo in xDSL na http://www.cablemodeminfo.com/
   ima razdelek, posveen Linuxu.
     _________________________________________________________________
   
   
6. Reitve razlinih pogostih problemov

6.1 Povezava PPP ob poiljanju velikih datotek zamre

   Videti je, da se to pojavi zaradi nekakne prekoraitve vmesnega
   pomnilnika ob poiljanju na strenike z Windows NT. Ker imajo modemi,
   ki so le za Windows, del svoje programske opreme vgrajen v operacijski
   sistem, lahko protokoli, ki jih uporabljajo streniki NT, ostanejo
   lastniki, celo na ravni TCP/IP. Vendar trenutno (jesen 1999) ni
   informacij, ki bi to potrjevale.
   
   Kakorkoli e, uporabniki se pogosteje pritoujejo o tej teavi. Videti
   je, da se ne pojavlja ob jemanju datotek, le ob poiljanju daljih
   datotek, daljih od doloene, in ne vedno dololjive, velikosti.
   Teave se pojavljajo z novejo in hitrejo strojno opremo. Obstajajo
   tudi poroila, da nastavitev vrednosti MTU in MRU pod 1.500 odpravi to
   teavo. e je kdorkoli imel te teave in jih je uspeno reil, naj,
   prosim, obvesti vzdrevalca tega spiska PZV.
   
6.2 Ukaz free izvre jedro (dumps core)

   V Linuxu 1.3.57 in poznejih se je format datoteke /proc/meminfo
   spremenil tako, da ga izvedba programa free ne razume ve.
   
   Poiite najnovejo razliico z mesta
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Status/ps/procps-0.99.tgz.
   
6.3 Kako lahko zasledujem vse svoje zaznamke v Netscapu?

   To se verjetno nanaa tudi na druge brkljalnike. V menuju
   Preferences/Navigator nastavite vao domao stran na datoteko
   ~/.netscape/bookmarks.html. Na primer, e je vae uporabniko ime
   ,,smith``, nastavite domao stran na:
file://home/smith/.netscape/bookmarks.html

   Takna nastavitev vam bo ob zagonu Netscapea prikazala lepo urejen
   (eprev morda dolg) seznam vseh zaznamkov. Datoteka se samodejno
   osvei vsaki, ko dodate, pobriete, ali obiete katero od
   zaznamovanih strani.
   
6.4 Raunalnik kae napaen as

   V vaem raunalniku sta dve uri. Strojna ura (CMOS) tee tudi, ko je
   raunalnik ugasnjen in se uporablja pri zagonu sistema in v DOS-u (e
   ga uporabljate). V Linuxu pa skrbi za obiajni sistemski as, ki ga
   prikaete in spremenite z ukazom date, jedro.
   
   Z ukazom /sbin/clock (v mnogih distribucijah se dandanes imenuje
   hwclock) lahko pogledate as v CMOS-u in uskladite prvo ali drugo uro
   - glejte man 8 clock ali man 8 hwclock.
   
   Obstaja ve programov, ki popravijo eno ali obe uri s sistematinim
   popravljanjem ali prek omreja. Morda so nekateri od njih e nameeni
   na vaem sistemu. Glejte adjtimex (popravki), netdate in getdate
   (preprosto pogleda na uro prek omreja) ali xntp (natanen omreni
   asovni demon z veliko lastnostmi).
   
6.5 Skripti tipa setuid ne delujejo.

   Tako je. Ta monost je namenoma onemogoena v jedru Linuxa, saj
   skripti, ki se izvajajo pod tujim raunom, skoraj vedno predstavljajo
   varnostno luknjo. Sudo in SuidPerl lahko ponudita ve varnosti kot
   skripti ali izvedljive datoteke Setuid, posebej, e so poganjalna
   dovoljenja omejena na doloeno uporabniko tevilko ID ali skupinsko
   tevilko ID.
   
   e vas zanima zakaj so skripti setuid varnostna luknja, preberite PZV
   (FAQ) skupine comp.unix.questions.
   
6.6 Prosti pomnilnik, ki ga sporoi free, se manja

   Podatek ,,free``, ki ga izpie ukaz free, ne vkljuuje pomnilnika,
   uporabljanega kot diskovni predpomnilnik - vidite ga v stolpcu
   ,,buffers``. e vas zanima, koliko pomnilnika je zares prostega,
   setejte obe tevilki - noveje razliice ukaza free izpiejo dodatno
   vrstico s tem podatkom.
   
   Diskovni predpomnilnik hitro raste takoj po zagonu Linuxa. Ko nalagate
   edalje ve programov in uporabljate edalje ve datotek, se njihova
   vsebina shranjuje v predpomnilnik. ez nekaj asa se poraba
   predpomnilnika stabilizira.
   
6.7 Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upoasni

   To je pogost simptom onemogoenega predpomnenja dodatnega pomnilnika.
   Natanna diagnoza je odvisna od vae matine ploe.
   
   Vasih morate dovoliti predpomnenje (cache) doloenih podroij v
   nastavitvah BIOS-a. Glejte v CMOS-evo nastavitev in poglejte, ali
   obstaja izbira predpomnenja novega pomnilnika, ki je trenutno
   izklopljena. Vse kae, da je to najbolj pogosto pri 486.
   
   Vasih mora biti RAM v tono doloenih slotih, sicer predpomnenje ne
   deluje.
   
   Vasih morate predpomnenje nastaviti s posebnimi stikalci.
   
   Nekatere matine ploe ne predpomnijo vsega RAM-a, e imate ve RAM-a
   na koliino predpomnilnika, kot predvideva strojna oprema. Navadno bo
   celih 256 Kb velik predpomnilnik reil tak problem.
   
   e ste v dvomih, poglejte prironik vae matine ploe. e zaradi
   neprimerne dokumentacije e vedno ne morete odpraviti problema, lahko
   poljete sporoilo z vsemi podrobnostmi v skupino
   comp.os.linux.hardware - navedite izdelovalca, oznako modela, datum
   izdelave, itd., tako, da se bodo lahko drugi uporabniki Linuxa
   izogibali teh plo.
   
6.8 Nekateri programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.

   Verjetno uporabljate senna gesla (shadow passwords) in programe za
   obiajna gesla.
   
   e je tako, morate dobiti ali prevesti senne razliice problematinih
   programov. Vrsta sennih programov je (med drugim) na naslovu
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/sources/usr.bin/shadow/. Izvedljive
   datoteke boste verjetno nali na
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/binaries/usr.bin/.
   
6.9 Nekateri programi mi dovolijo prijavo brez gesla.

   Verjetno imate enak problem in reitev kot v razdelku ,,Nekateri
   programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.``, z dodatnim trikom:
   
   e uporabljate senna gesla, morate v vsako polje za geslo v datoteki
   /etc/passwd dodati rko x ali zvezdico. Program, ki ne ve za senna
   gesla, tako ne bo mislil, da gre za raun brez gesla in ga vsakomur
   dovolil uporabljati.
   
6.10 Moj raunalnik deluje zelo poasi, ko uporabljam GCC/X/...

   Najbr imate premalo pravega pomnilnika. e imate manj pomnilnika kot
   programov, ki teejo naenkrat, bo Linux namesto pomnilnika uporabljal
   va trdi disk in grozno mlel. Reitev je v tem primeru nakup dodatnega
   pomnilnika ali pa poganjanje manj stvari naenkrat. Nekaj pomnilnika
   lahko dobite tudi s tem, da uporabljate jedro z manj vkljuenih
   nastavitev. Glejte razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
   
   Koliino trenutno uporabljenega pomnilnika in/ali izmenjalnega
   podroja lahko ugotovite z ukazom free ali tako, da napiete
   
$ cat /proc/meminfo

   e je vae jedro nastavljeno za uporabo pomnilnikega diska (ramdisk),
   je to verjetno izguba prostora in lahko povzroi upoasnjenje zadev.
   Uporabite LILO ali rdev, da poveste jedru, da noete pomnilnikega
   diska (glejte dokumentacijo o LILO ali napiite man rdev).
   
6.11 Prijavim se lahko le kot root.

   Verjetno imate kakne probleme s pravicami ali pa imate datoteko
   /etc/nologin.
   
   V drugem primeru dodajte ukaz rm -f /etc/nologin v va prijavni skript
   /etc/rc.local ali /etc/rc.d/*.
   
   V prvem primeru preverite dovoljenja vae ukazne lupine in vseh
   datotek, ki se pojavljajo o sporoilih o napakah in tudi imenikov, ki
   vsebujejo te datoteke vse do (vkljuno) korenskega imenika.
   
6.12 Moj zaslon je poln udnih znakov namesto rk.

   Verjetno ste po pomoti hoteli izpisati kakne binarne podatke. Za
   popravilo nastavitev zaslona napiite (na slepo) echo '\033c'. Veliko
   distribucij Linuxa vsebuje ukaz reset, ki stori to.
   
   e to ne pomaga, poskusite z neposrednim ubenim ukazom zaslonu.
   
$ echo <Ctrl-V><Ctrl-O>

   To vzpostavi privzeto pisavo konzole Linuxa. Spomnite se drati tipko
   Control in potem vtipkati rko V ipd. Zaporedje
   
$ echo <Ctrl-V><Esc>c

   povzroi popolno resetiranje zaslona. e so po izpisu binarne datoteke
   ostali v ukazni vrstici podatki, pritisnite nekajkrat Ctrl-C, s tem
   dobite prazno ukazno vrstico.
   
   [Bernhard Gabler]
   
6.13 Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da bi ga popravil

   Zaenite sistem z reilne diskete ali disket, npr. para boot- in
   root-disk v namestitvenem podimeniku distribucij Slackware.
   
   Obstajata tudi dva paketa tipa ,naredi-sam` za izdelavo reilnih
   disket na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Recovery. Ta dva
   paketa sta bolja monost, saj vsebujeta svoje jedro in ne boste imeli
   problemov z manjkajoimi napravami, datotenimi sistemi in podobno.
   
   Pojdite v pozornik ukazne lupine in priklopite disk s podobnim ukazom:
   
$ mount -t ext2 /dev/hda1 /mnt

   Va datoteni sistem je zdaj pripravljen v imeniku /mnt in lahko
   odpravite problem. Ne pozabite odklopiti trdega diska pred ponovnim
   zagonom raunalnika (pred tem spremenite imenik v korenskega s cd /
   ali kam drugam, sicer bo umount sporoil, da je disk zaseden).
   
6.14 Odkrila sem veliko varnostno luknjo v ukazu rm!

   Ne, niste je. Oitno ste novinka v svetu Unixa in morate prebrati
   dobro knjigo, da boste ugotovili, kako zadeve delujejo. Namig:
   zmonost brisanja datotek pod Unixom je odvisna od pisalnega
   dovoljenja za imenik, v katerem so.
   
6.15 lpr(1) ali/in lpd(8) ne deluje.

   Najprej se prepriajte, da imate pravilno nastavljen port /dev/lp*.
   IRQ (e obstaja) in naslov porta morata ustrezati nastavitvam na
   tiskalniki kartici. Morali bi biti sposobni izpisa datoteke direktno
   na tiskalnik, npr.:
   
$ cat datoteka >/dev/lp1

   e ukaz lpr vraa sporoila kot je ,,myname@host: host not found``,
   lahko to pomeni, da zaprtozanni vmesnik protokola TCP/IP, lo, napano
   deluje. Podpora zaprte zanke je prevedena v veino distribucij jedra.
   Preverite nastavitev vmesnika z ukazom ifconfig. Po internetnem
   dogovoru je omreno tevilo (network number) 127.0.0.0 in lokalni
   naslov sistema za IP 127.0.0.1. e je vse nastavljeno pravilno, se
   lahko poveete z lastnim raunalnikom z ukazom telnet in dobite
   prijavni pozornik.
   
   Preverite, da /etc/hosts.lpd vsebuje ime vaega raunalnika.
   
   e ima va stroj lpd, ki se zaveda omreenosti, kot tisti, ki pride
   poleg LPRng, se prepriajte, da je datoteka /etc/lpd.perms pravilno
   nastavljena.
   
   Poglejte tudi spis Printing-HOWTO, glejte razdelek ,,Kje lahko dobim
   HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.
   
6.16 Na dosovski particiji imajo datoteke napaen datum

   V programu clock (pogosto je v imeniku /sbin) je hro, ki narobe
   upoteva asovne pasove, pomea sekunde in minute ali nekaj takega.
   Poiite novo razliico.
   
6.17 Kako prepriam LILO, da zaene sliko jedra?

   V jedrih od razliice 1.1.80 naprej je komprimirana slika jedra, ki jo
   mora najti LILO, v datoteki arch/i386/boot/zImage, ko jo zgradite,
   pozneje pa se navadno naseli v imenik /boot. Datoteka /etc/lilo.conf
   bi se morala sklicevati na simbolno povezavo, ne na pravo sliko jedra.
   
   Ta sprememba je nastala zato, ker je z istega drevesa izvorne kode
   laje graditi razliice za ve razlinih procesorjev.
   
6.18 Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje kartica PCMCIA

   Moduli za uporabo kartice PCMCIA, ki se nahajajo v
   /lib/modules/<razliica>/pcmcia, kjer je <razliica> tevilka
   razliice jedra, uporabljajo informacijo o nastavitvi, ki je
   specifina le tej sliki jedra. Moduli PCMCIA ne bodo delovali z drugo
   sliko jedra. Ko nadgrajujete jedro, morate nadgraditi tudi programske
   module kartic PCMCIA.
   
   Ko nadgrajujete s starejih jeder, se prepriajte, da imate najnovejo
   razliico izvajalnih knjinic, paketa modutils in tako naprej. Za
   podrobnosti poglejte datoteko Documentation/Changes v drevesu z
   izvorno kodo jedra.
   
   Pomembno: e uporabljate storitve kartic PCMCIA, v nastavitvenem
   menuju za prikrojitev jedra ne omogoite podporo omrenim
   napravam/epnim in prenosnim adapterjem (angl. ,,Network device
   support/Pocket and portable adapters``), saj bo prilo do spora z
   moduli v storitvah kartic (angl. Card Services).
   
   Poznavanje modulskih odvisnosti PCMCIA starega jedra je uporabno.
   Morate jih spremljati. Na primer, e je vaa kartica PCMCIA odvisna od
   znakovne naprave na zaporednih vratih, ki se v starem jedru naloi kot
   modul, morate zagotoviti, da bo modul za zaporedna vrata dostopen tudi
   za novo jedro in module PCMCIA.
   
   Tukaj opisani postopek je malce neroden, vendar je mnogo preprosteje
   preraunati modulske odvisnosti iz istega zaetka in preveriti, da se
   nadgrajevani moduli res naloijo tako, da so zadovoljne tako naprave
   PCMCIA, kot naprave drugih tipov. Sodobna jedra vkljuujejo neteto
   modulskih izbir - preve, da bi jim lahko sledili. Ti koraki
   uporabljajo obstojee modulske odvisnosti, kolikor je to mogoe,
   namesto, da bi od vas zahtevali, da premislite o novih.
   
   Vendar ta postopek na rauna primerov, ko so modulske odvisnosti neke
   razliice jedra nezdruljive z odvisnostmi druge razliice. V teh
   primerih boste morali sami naloiti module z ukazom insmod ali pa
   prirediti modulske odvisnosti v datoteki /etc/conf.modules. Datoteka
   Documentation/modules.txt v izvorni kodi jedra vsebuje dober opis
   uporabe naloljivih modulov jedra in modulskih pripomokov kot so
   insmod, modprobe in depmod. Ta datoteka opisuje tudi priporoen
   postopek ugotavljanja odlik, ki bi jih radi vkljuili v pritajeno
   jedro, in odlik, ki bi jih radi zgradili kot module.
   
   V bistvu morate ob nameanju novega jedra slediti tem korakom.
     * Pred gradnjo novega jedra si zapiite izpis programa lsmod, ki
       nateva modulske odvisnosti, kot jih trenutno uporablja va
       sistem. Na primer, del izhoda programa lsmod je lahko videti
       takole:
       
memory_cs          2            0
ds                 2    [memory_cs]     3
i82365             4            2
pcmcia_core        8    [memory_cs ds i82365]   3
sg                 1            0
bsd_comp           1            0
ppp                5    [bsd_comp]      0
slhc               2    [ppp]   0
serial             8            0
psaux              1            0
lp                 2            0
Module         Pages    Used by

       To vam, na primer, da modul memory_cs potrebuje e prej naloena
       modula ds in pcmcia_core. Ne pove pa vam, da morate ob zagonu
       sistema zaradi prepreevanja preraunavanja modulskih odvisnosti,
       imeti tudi standardne module serial, lp, psaux in druge, da
       prepreite napake, ko z insmod vkljuujete podprograme pcmcia. V
       datoteki /etc/modules boste izvedeli, katere module sistem
       trenutno nalaga in v kaknem vrstnem redu. Shranite izvod te
       datoteke za pozneja sklicevanja, dokler nimate uspeno nameenih
       modulov novega jedra. V datoteko shranite tudi izhod pripomoka
       lsmod, na primer z ukazom:
       
lsmod >lsmod.old-kernel.output

     * Zgradite novo jedro in namestite zagonsko sliko, bodisi zImage
       bodisi bzImage, na disketo. Za to pojdite na imenikarch/i386/boot
       (e nimate klona Intela, popravite imenik za vao arhitekturo),
       in, z disketo v disketniku, izvedite ukaz:
       
dd if=bzImage of=/dev/fd0 bs=512

       To predpostavlja, da gradite jedro z ukazom ,,make bzImage`` in da
       je va disketnik /dev/fd0. To na disketo zapie zagonsko sliko
       jedra in vam dovoljuje, da preizkusite novo jedro ne da bi
       prepisali obstojeega, ki ga LILO zaene s trdega diska.
     * Zaenite jedro z diskete in se prepriajte, da deluje.
     * Ko sistem poganja novo jedro, prevedite in namestite trenutno
       razliico paketa PCMCIA Card Services, ki ga najdete na
       metalab.unc.edu in na drugih arhivnih mestih za Linux. Preden
       namestite pripomoke Card Services, spremenite ime datotek
       /sbin/cardmgr in /sbin/cardctl v /sbin/cardmgr.old in
       /sbin/cardctl.old. Stari razliici teh pripomokov nista
       zdruljivi z zamenjavama, ki ju namesti Card Services. Tako boste
       lahko v primeru teav obnovili prvotno stanje. Ko prikrojujete
       Card Services z ukazom "make config", se prepriajte, da gradbeni
       skripti vedo, kje najdejo nastavitve jedra, z ugotavljanjem
       informacij iz tekoega jedra ali s sporoilom gradbenemu postopku
       o mestu novega jedra v drevesu izvorne kode. Korak "make config"
       bi se moral konati brez napak. Namestitev modulov paketa Card
       Services jih odloi v imenik
       /lib/modules/<razliica-novega-jedra>/pcmcia.
     * Ponovno zaenite sistem in poglejte katere, e sploh, naprave
       PCMCIA delujejo. Preverite tudi, da deluje vsa strojna oprema, ki
       ni PCMCIA. Verjetno nekaj naprav e ne bo delovalo. Uporabite
       lsmod in ugotovite module, ki jih je jedro naloilo ob zagonu, ter
       primerjajte ta podatek z izpisom modulov, ki jih je nalagalo staro
       jedro, ki ste ga shranili v prvem koraku postopka. (e niste
       shranili izpisa lsmod za staro jedro, se vrnite in ponovno
       zaenite staro jedro, ter shranite ta izpis.)
     * Ko so vsi moduli pravilno naloeni, lahko zamenjate sliko starega
       jedra z novo. To bo najverjetneje datoteka, na katero bo kazala
       simbolna povezava /vmlinuz. Ne pozabite osveiti zagonskega
       sektorja tako, da po namestitvi slike jedra na trdem disku
       poenete ukaz lilo.
       
   Poglejte tudi vpraanja ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?`` in
   ,,Modprobe can't locate module XXX, in podobna sporoila``.
     _________________________________________________________________
   
   
7. Kako naredim to ali izvem ono?

7.1 Kako vem, e lahko moj notesnik poganja Linux?

   Na to vpraanje ni dolonega odgovora, saj se strojna oprema
   notesnikov nenehno razvija in usposobitev zaslona X, zvoka, vmesnikov
   PCMCIA, modema in tako naprej lahko zahteva precej napora.
   
   Veina notesnikov na trenutnem triu, na primer, uporablja
   ,,Winmodeme``, ki ne delujejo z Linuxom zaradi lastnikih strojnih
   vmesnikov. Celo notesniki, ki so potrjeni kot ,,zdruljivi z Linuxom``
   morda niso popolnoma zdruljivi.
   
   Edini notesnik na triu, ki ima v asu tega pisanja modem, zdruljiv
   z Linuxom, je Sony Vaio. Obstaja tudi IBM Thinkpad, ki je potrjeno
   zdruljiv z distribucijo Red Hat, a to oitno ne vkljuuje modema.
   
   Na potni listi linux-laptop, ki jo gosti strenik vger.rutgers.edu,
   boste lahko izvedeli najnoveje informacije ali vpraali druge
   uporabnike o njihovih izkunjah s prenosniki. Poglejte razdelek
   ,,Katere potne liste obstajajo?``.
   
   Domaa stran potne liste za Linux na raunalnikih IBM Thinkpad je
   http://www.topica.com/lists/linux-thinkpad/.
   
   Drugo potno listo o Thinkpadu gosti http://www.bm-soft.com/. Poljite
   e-poto z besedo ,,help`` v telesu sporoila na
   majordomo@www.bm-soft.com.
   
   Domaa stran Linux Laptop je na
   http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/.
   
   Domaa stran za Linux na raunalnikih IBM Thinkpad je na
   http://peipa.essex.ac.uk/tp-linux/.
   
   Za informacije o moteih zunanjih napravah, kot so enote Zip in CD-ROM
   prek vzporednih vrat, si oglejte domao stran Linux Parallel Port Home
   Page na http://www.torque.net/linux-pp.html.
   
   e potrebujete zadnjo razliico servisnega paketa za kartice PCMCIA,
   jo dobite v ftp://cb-iris.stanford.edu/pub/pcmcia/. Nameeno boste
   morali imeti tudi izvorno kodo jedra. Zagotovo prej preberite
   PCMCIA-HOWTO, ki je vkljuen v distribucijo.
   
7.2 Kako se lahko v tekstovnem nainu pomikam nazaj?

   Na standardni slovenski (in tudi na ameriki) tipkovnici lahko
   uporabite kombinacijo Shift+PgUp ali PgDn (uporabiti morate sive
   tipke, ne tistih na numerini tipkovnici). Pri ostalih tipkovnicah
   glejte preslikave v datoteki /usr/lib/keytables; funkciji ScrollUp in
   ScrollDown lahko obesite na poljubno tipkovno kombinacijo - lahko jih,
   npr., preslikate na tipke, ki jih premore 84-tipkovna tipkovnica za
   AT.
   
   Program screen, http://vector.co.jp/vpack/browse/person/an010455.html
   vam priskrbi vmesni pomnilnik z zgodovino zaslona, po kateri lahko
   iete kljune besede, in monost izdelave ,posnetkov` tekstovnih
   zaslonov.
   
   Velikosti pomika nazaj ne morete poljubno nastaviti, saj je izveden s
   pomojo video pomnilnika, ki shranjuje pretekli tekst. Lahko pa
   doseete veji spomin pomika na vsakem navideznem zaslonu (virtual
   console) tako, da zmanjate skupno tevilo navideznih zaslonov -
   glejte datoteko linux/tty.h.
   
7.3 Kako lahko preklapljam med navideznimi zasloni? Kako jih omogoim?

   V tekstovnem nainu pritiskajte za preklop med zasloni od tty1 do
   tty12 kombinacije od Alt-F1 do Alt-F12. AltGr-F1 preklopi na tty13
   itd. e elite preklopiti zaslon pod okoljem X window, morate
   pritisniti Ctrl-Alt-F1 itd.; Alt-F7 ali podobno, za preklop nazaj v
   grafini nain.
   
   e elite uporabljati navidezni zaslon pri navadni prijavi v sistem,
   mora biti naveden v datoteki /etc/inittab, ki ureja kateri terminali
   in navidezni zasloni imajo prijavne pozivnike. Sistem X potrebuje za
   zagon vsaj en prost navidezni zaslon.
   
7.4 Kako nastavim asovni pas?

   Spremenite tekoi imenik v /usr/lib/zoneinfo; nabavite paket timezone,
   e nimate tega imenika. Izvorna koda je dostopna v imeniku
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/admin/time/.
   
   Potem napravite simbolno povezavo z imenom localtime, ki kae na eno
   od datotek v tem imeniku (ali v podimenikih), in e eno simbolno
   povezavo imenovano posixrules, ki kae na localtime. Primer:
   
$ ln -sf Europe/Ljubljana localtime
$ ln -sf localtime posixrules
$ ln -sf localtime posixtime

   Uinek bo takojen - poskusite date(1).
   
   Stran referennega prironika o tzset opisuje nastavitev asovne zone.
   Nekateri programi prepoznajo okoljsko spremenljivko TZ, a to ni v
   skladu s POSIX-om.
   
   Prepriajte se tudi, da je ura vaega jedra Linuxa nastavljena na
   pravilen univerzalni as GMT - napiite date -u in preverite, e je
   izpisan pravilen univerzalni as. (Glejte tudi ,,Raunalnik kae
   napaen as``.)
   
7.5 Katero razliico Linuxa in kakno ime raunalnika uporabljam?

   Napiite:
   
$ uname -a

7.6 Kako vkljuim ali izkljuim izmet posmrtnih ostankov programov (core
dumps)?

   Z uporabo ukaza ulimit v ukazni lupini bash, ukaza limit v tcsh, ali
   rlimit v ksh. Glejte ustrezne strani referennega prironika (man) za
   podrobnosti.
   
   Ta nastavitev se tie vseh programov, ki jih poenete iz te ukazne
   lupine (neposredno ali posredno), ne celotnega sistema.
   
   e elite privzeti vkljuitev ali izkljuitev izpisa posmrtnih
   ostankov vseh procesov, lahko spremenite ustrezno nastavitev v
   datoteki linux/sched.h - glejte definicijo INIT_TASK, poglejte tudi v
   linux/resource.h.
   
7.7 Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?

   Glejte prevod spisa Kernel-HOWTO ali datoteko README, ki je priloena
   izdajam jedra na ftp://ftp.cs.helsinki.fi/pub/Software/Linux/Kernel/
   in na zrcalnih mestih. (Vpraanje ,,Kako dobim stvari za Linux po
   FTP-ju?``.) Morda imate na sistemu e nameeno kakno razliico
   izvorne kode jedra. Vendar je ta razliica najbr rahlo zastarela, e
   ste jo dobili kot del standardnih distribucij Linuxa (to sploh ni
   teava, e elite vae jedro le e enkrat prevesti z novimi
   nastavitvami, a je teava, e ga morate nadgraditi).
   
   Pri novejih jedrih lahko (in morate) z ukazom make narediti vse
   naslednje tare. Spomnite se, da lahko z enim samim klicem ukaza make
   doloite tudi ve tar.
   
# make clean dep install modules modules_install

   Spomnite se tudi osveiti modulske odvisnosti.
   
# depmod -a

   Ta ukaz se lahko samodejno poene ob zagonu sistema. Na sistemih
   Debian/GNU Linux je ukaz del skripta /etc/init.d/modutils in ga lahko
   poveete na primerno mesto v imenikih /etc/rc(x).d/. Za ve informacij
   o ukazu depmod poglejte stran v referennem prironiku.
   
   Preverite, da uporabljate najnovejo razliico pripomokov modutils,
   kot tudi drugih podpornih paketov. Za podrobnosti poglejte v datoteko
   Documentation/Changes v drevesu izvorne kode jedra, zagotovo pa
   preberite tudi datoteko README paketa modutils.
   
   Ne pozabite, da morate po kopiranju novega jedra v vao korensko
   particijo pognati lilo, e hoete pozneje z njim zaganjati raunalnik
   - noveje razliice jedra imajo v ta namen posebno taro ,,zlilo`` v
   datoteki Makefile; poskusite
   
make zlilo

   .
   
   Na trenutnih sistemih pa lahko preprosto prepiete datoteko zImage ali
   bzImage (iz imenika arch/i386/boot/) na imenik /boot/ v korenskem
   datotenem sistemu, ali na disketo z uporabo ukaza dd. Glejte tudi
   vpraanje ,,Kako prepriam LILO, da zaene sliko jedra?``
   
   Jedra z lihimi srednjimi tevilkami (angl. minor version) razliic
   (npr. 2.1.*, 2.3.*) so preizkusne izdaje jeder; stabilna jedra imajo
   sode srednje tevilke (2.0.*, 2.2.*). e elite preskuati razvojna
   jedra, se boste verjetno prijavili na potno listo linux-kernel,
   glejte razdelek ,,Katere potne liste obstajajo?``.
   
   Spletna stran http://www.kernelnotes.org/ ponuja precej informacij in
   povezav na druge strani, ki ponujajo informacije o popravkih jedra
   Linuxa.
   
   Glejte tudi vpraanje ,,Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje
   kartica PCMCIA``.
   
7.8 Ali lahko z delitvijo prekinitev uporabljam ve kot 3 zaporedne prikljuke?

   Da, toda hkrati ne boste mogli uporabljati dveh obiajnih prikljukov,
   ki si delita prekinitev (brez nekaj trikov). To je omejitev
   arhitekture vodila ISA.
   
   Glejte Serial-HOWTO za informacije o morebitnih reitvah in ovinkih
   okoli tega problema.
   
7.9 Kako lahko osveim (na primer) sistemsko dokumentacijo za Perl?

   Ker se izvorna koda in dokumentacija za program nabirata na strojih,
   ki so e dolgo v uporabi, se je dobro seznaniti z ,,nainom, kako to
   pone Unix``, da boste zagotovo vedeli, kaj imate na sistemu. Na
   kratko, naj namesto vas to stori raunalnik v ozadju.
   
   Naslednji lupinski skript uporablja programe find, egrep in sed za
   iskanje besedilnega niza ,,=head1``, ki nakazuje zaetek
   dokumentacijskega modula za Perl POD (angl. Plain Old Documentation),
   po hierarhiji imenikov. Potem zgradi in izvede lupinski skript, ki iz
   teh datotek generira oblikovano dokumentacijo.
   
   Programa, ki zares oblikujeta besedilo, sta pod2man in pod2text. To
   sta skripta v perlu, ki klieta perlovske knjinine module. Skriptu
   bi lahko dodali tudi programa pod2latex in pod2html, e bi jih imeli v
   sistemu. Spodnji skript shranite v datoteko ,,makepods`` in potem
   naredite to datoteko za izvedljivo z lupinskim ukazom:
chmod +x makepods

   Potem ga lahko izvajate v trenutnem imeniku z ukazom:
./makepods

   tukaj prereite
     _________________________________________________________________
   
#!/bin/sh
rm -f /tmp/find.tmp
#
#   makepods (C) 1999 by Robert Kiesling
#   This program is free software; it is distributed under the
#   terms of the GNU General Public License, available at
#   http://www.gnu.org/.  This software comes with no warranty,
#   and the author disclaims any responsibility for its (mis)use
#   on your system.
#
#   WARNING:
#   This program can overwrite Perl library files if you are not
#   careful!  You have been warned!
#
#   End of legal.
#   Now back to the program:
#
# List of the top-level directories that you want to search,
# separated by spaces:
#
directories='/usr /var'
#
# Extension that the formatted output files should have.
ext="txt"
#
# Program that does the actual formatting.  Possible values are
# "pod2man" and "pod2text."  Your system may have others...
#
converter="pod2text"
#
# Generate a list of files in the 'directories' hierarchy(s)
# that contain the POD format string '=head1'.
#
for i in  $directories ; do
        find $i -type f -exec grep -l '=head1' {} \; >/tmp/find.tmp
done
#
# Remove from the list the files we're not interested in;
# e.g., man pages, html pages, vim and Emacs scripts....
#
egrep -v -E '*\.([1-9]|html|vim|el?)' /tmp/find.tmp >/tmp/eg1.tmp
#
# Generate a shell script from the commands, so that stdout is in
# the current directory.  In this example, pod2man and pod2text are
# the commands used to format each input file from the list generated
# above, and the output files are given the extension defined by the
# variable "ext."
#
if [ $converter = "pod2man" ] ; then
sed     -e "s/^/$converter --section=$ext /g" \
        -e "s^\(/.*\)^\1 >\1^g" \
        -e "s^>/.*/\([^\.]*\).*$^>\1.$ext^g" </tmp/eg1.tmp >/tmp/sed1.tmp
fi
if [ $converter = "pod2text" ] ; then
sed     -e "s/^/$converter /g" \
        -e "s^\(/.*\)^\1 >\1^g" \
        -e "s^>/.*/\([^\.]*\).*$^>\1.$ext^g" </tmp/eg1.tmp >/tmp/sed1.tmp
fi

# Run the script that we've constructed.
sh /tmp/sed1.tmp

#
# Now we're done.  Clean up after ourselves.
#
rm /tmp/find.tmp /tmp/eg1.tmp /tmp/sed1.tmp

# End of makepods script
     _________________________________________________________________
   
   Ker lupinski skript preiskuje celotno strukturo imenikov, lahko
   njegovo izvajanje traja kar nekaj asa.
   
   e ste sistemski administrator, lahko vstavite ta skript med opravila
   za cron in ga redno izvajate vsak teden, mesec, ali na kak drug
   interval, tako da vas obvea po e-poti o vseh napakah, ki so se
   zgodile. e je, na primer, skript makepods v imeniku /usr/local/sbin/
   in bi radi shranili oblikovano dokumentacijo v podimenik imenika
   /usr/local/doc/, lahko cron klie naslednji lupinski skript, e ga
   shranite (na tem sistemu) v /etc/cron.d/Weekly/:

#!/bin/sh
cd /usr/local/doc/perl/formatted-pods
/usr/local/sbin/makepods 2>/tmp/mpds.err
mail -s 'Error output of makepod ' root </tmp/mpds.err
rm -f /tmp/mpds.err

   Ne pozabite izvesti chmod +x, da napravite tudi ta skript za
   izvedljivega. To je le primer in ni edini nain na katerega lahko
   napoveste opravila za cron. Prosim, poglejte v lokalno dokumentacijo,
   vae izkunje se lahko tudi razlikujejo, avtor ne prevzema nobene
   odgovornosti za uporabo, napano rabo, zlorabo, itd.
   
7.10 Kako naredim zagonsko disketo?

   Naredite na njej datoteni sistem z imeniki bin, etc, lib in dev -
   skratka vse, kar potrebujete. Namestite na njo jedro in uredite, da bo
   LILO zagnal sistem z diskete (glejte dokumentacijo, priloeno programu
   LILO, v datoteki lilo.u.*.ps).
   
   e gradite jedro (ali naroite programu LILO naj naroi jedru) s
   pomnilnikim diskom enake velikosti kot disketa, se bo pomnilniki
   disk ob zagonu naloil in namestil kot korenski disk, namesto diskete.
   
   Glejte datoteko Bootdisk-HOWTO.
   
7.11 Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angleko, francosko itd.?

   Za noveja jedra vzemite paket kbd s
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Keyboards/kbd-0.90.tar.gz.
   Prepriajte se, da imate ustrezno razliico; uporabljati morate pravo
   preslikavanje tipkovnice za svoje jedro.
   
   Pri starejih jedrih morate v imeniku /usr/src/linux popraviti glavno
   datoteko Makefile za prevajanje jedra.
   
   Ve uporabnih podatkov boste nali v delih Slovenian HOWTO Primoa
   Peterlina na naslovu
   http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html in The
   Linux keystroke and console HOWTO Andriesa Brouwerja na naslovu
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
   
7.12 Kako zagotovim, da bo NumLock privzeto vkljuen?

   Uporabite, na primer, program setleds (v vaih prijavnih skriptih
   /etc/rc.local ali /etc/rc.d/*):
   
for t in 1 2 3 4 5 6 7 8
 do
     setleds +num < /dev/tty$t > /dev/null
done

   setleds je del paketa kbd (glejte razdelek ,,Kako preslikam svojo
   tipkovnico v slovensko, angleko, francosko itd.?``.
   
   Ali pa popravite vae jedro. Urediti morate tako, da bo izraz
   KBD_DEFLEDS ob prevajanju drivers/char/keyboard.c definiran kot (1 <<
   VC_NUMLOCK).
   
7.13 Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?

   Naslednji skript ukazne lupine bi moral delovati za konzole VGA:
   
for tty in 1 2 4 5 6 7 8; do
    setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > /dev/tty$n
done

   Zamenjajte yellow in blue z vaima priljubljenima barvama, in
   uporabite /dev/ttyS$n za terminale na zaporednih vratih.
   
   e se elite prepriati, da so barve vrnjene v prvotno stanje, ko se
   ljudje odjavijo (e so jih spremenili), storite takole, zamenjajte vse
   navedbe ,,getty`` (ali ,,mingetty`` ali ,,uugetty`` ali karkoli e) v
   datoteki /etc/inittab z navedbami ,,/sbin/mygetty``.
   
#!/bin/sh
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > $1
exec /sbin/mingetty $@

   [Jim Dennis]
   
7.14 Kako lahko uporabim ve kot 128 MB izmenjalnega prostora (swap)?

   Uporabite ve izmenjalnih particij ali datotek - Linux podpira do 16
   izmenjalnih podroij, vsako je lahko veliko do 128 MB.
   
   Zelo stara jedra podpirajo le izmenjalne particije velikosti do 16 MB.
   
   Linux na strojih z 8 KB stranmi (8 KB paging) kot Alpha in Sparc64,
   podpira izmenjalna podroja do 512 MB. Omejitev na 128 MB pride iz
   enabe PAGE_SIZE*BITSPERBYTE le na strojih s 4 KB velikimi stranmi, na
   strojih z 8 KB velikimi stranmi pa je ta omejitev 512 MB. Vse
   podrobnosti so v datoteki mm/swapfile.c.
   
   [Peter Moulder, Gordon Weast]
     _________________________________________________________________
   
   
8. Razline informacije in odgovorjena vpraanja

8.1 Kako sprogramiram XYZ pod Linuxom?

   Preberite prironike ali dobro knjigo o Unixu, programski prironiki
   (napiite man man) so navadno dober vir referennih informacij za
   uporabo doloenega ukaza ali funkcije.
   
   Obstaja tudi veliko dokumentacije v obliki GNU Info, ki je pogosto
   bolj uporabna kot ubenik. Poenite Emacs in napiite C-h i, ali
   napiite info info, e nimate ali ne marate Emacsa. Bodite pozorni na
   dejstvo, da Emacsova toka libc morda ne opisuje povsem natanno
   najnoveje knjinice libc ali GNU glibc2 za Linux. Toda projekt GNU in
   LDP vedno ieta prostovoljce za nadgradnjo njihove knjinine
   dokumentacije.
   
   Kakorkoli e, obstojea dokumentacija za Texinfo in strani prironika
   razdelkov 2 in 3 bi morali ponujati dovolj podatkov za zaetek.
   
   Kot pri vsem prostem programju je najbolji ubenik sama izvorna koda.
   
   Zadnja izdaja prironih strani in zbirka uporabne dokumentacije v
   formatu GNU Info za Linux je poleg razlinih ostalih informacij,
   povezanih s programiranjem Linuxa, dostopna na
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/man-pages/.
   
8.2 Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?

   Glejte ELF-HOWTO, ki ga je napisal Daniel Barlow - pozor, to ni
   datoteka move-to-elf, ki je navodilo za rono nadgradnjo na format
   ELF.
   
   Linux ima dva razlina formata za izvedljive datoteke, objektne
   datoteke in knjinice objektne kode. Noveji format se imenuje
   ,,ELF``, stareji je znan kot ,,a.out``. Format ELF ima veliko
   prednosti, vkljuno z boljo podporo deljenim knjinicam in dinaminem
   povezovanju.
   
   Oba formata, a.out in ELF, lahko sobivata na posameznem sistemu.
   Vendar uporabljata razline deljene C-jevske knjinice, ki jih morate
   torej namestiti v dveh razlinih izvodih.
   
   e elite izvedeti ali lahko va sistem poganja programe tipa ELF,
   poglejte, e obstaja datoteka /lib/libc.so.5. e obstaja, imate
   verjetno knjinice ELF. e elite izvedeti ali vaa namestitev je tipa
   ELF, izberite reprezentativen program, kot ls, in poenite na njem
   file:
   
chiark:~> file /bin/ls
/bin/ls: Linux/i386 impure executable (OMAGIC) - stripped

valour:~> file /bin/ls
/bin/ls: ELF 32-bit LSB executable, Intel 80386, version 1, stripped

   Obstaja popravek s katerim pripravite jedra 1.2.x, da se prevedejo z
   ELF-ovskimi prevajalniki in delajo ELF-ovske posmrtne ostanke. Najdete
   ga na ftp://tsx-11.mit.edu/pub/packages/GCC/. Za izvajanje ELF-ovskih
   binarnih datotek ne potrebujete nobenega popravka. Jedra 1.3.x in
   pozneja sploh ne potrebujejo popravkov.
   
8.3 Kaj pomeni tip datoteke .gz? In .tgz? In .bz2? In ... ?

   Datoteke .gz (in .z) so bile komprimirane z GNU-jevskim gzip-om.
   Razirite jih z uporabo gunzip (ki je le simbolna povezava na gzip;
   priloen je veini namestitev Linuxa).
   
   Datoteke .taz, .tar.Z in .tz so narejene s programom za arhiviranje v
   Unixu tar in potem stisnjene s compress, standardnim tovrstnim
   programom za Unix.
   
   Datoteke .tgz (ali .tpz) so komprimirane z gzip-om.
   
   Datoteke .bz2 so stisnjene z novejim (in uinkovitejim) programom
   bzip2.
   
   Datoteka .lsm je vnos, ki ga razume Linux Software Map (LSM), v obliki
   kratke tekstovne datoteke. Podrobnosti o LSM in sam zemljevid LSM sta
   dostopna na ftp://metalab.unc.edu/docs/.
   
   Datoteka .deb je binarni paket distribucije Debian GNU/Linux. Z njo
   upravljate s pomojo orodij dpkg in dpkg-deb (dostopni sta na
   debianskih sistemih in z mesta ftp://ftp.debian.org/).
   
   Datoteka .rpm je paket distribucije Red Hat. Najdete jih na
   ftp://ftp.redhat.com.
   
   Datoteka .bz2 je komprimirana z novejim programom bzip.
   
   Ukaz file vam pogosto pove pravilen tip datoteke.
   
   e se vam gzip pritouje, da ne zna odpreti gzipane datoteke, ste jo
   verjetno po pomoti prenesli v nainu ASCII. Veino stvari morate
   prenesti v binarnem nainu - preden na FTP-ju uporabite ukaz get, s
   katerim prenesete datoteko, uporabite binary, ki pove, da prenaate
   binarne datoteke.
   
8.4 Kaj pomeni angleka kratica VFS?

   Navidezni datoteni sistem (Virtual File System). To je abstraktni
   nivo med uporabnikom in pravim datotenim sistemom kot npr. ext2,
   minix in msdos. Njegovo delo je, med drugim, izprazniti bralni
   pomnilnik, ko v disketni enoti zazna spremembo diskete:
   
VFS: Disk change detected on device 2/0

8.5 Kej je devfs in kaj pone?

   devfs je izvedba novega naina poimenovanja blokovnih naprav (diskov)
   v poznih jedrih 2.1.x in v jedrih 2.2.x. Namesto, da omejuje imena
   naprav na imena blokovnih naprav v imeniku /dev/, dovoljuje devfs
   poimenovanje in dostopanje naprav z navideznimi imeni, nekorenskim
   uporabnikom in iz ve kot ene toke priklopa.
   
   Domaa stran in PZV o devfs je na
   http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/kernel-patches.html.
   
8.6 Kaj je BogoMip?

   ,,BogoMips`` je skrajava za ,,Bogus MIPS``, MIPS pa je kratica, ki
   (odvisno od tega, koga vpraate) pomeni ,,milijon ukazov na sekundo``
   (Millions of Instructions per Second) ali pa ,,nepomembna indikacija
   procesorjeve hitrosti`` (Meaningless Indication of Processor Speed).
   
   tevilo, ki se izpie ob zagonu raunalnika, je rezultat asovnega
   umerjanja jedra, ki se uporablja pri nekaterih gonilnikih za zelo
   kratke asovne zanke.
   
   Zelo priblino velja med BogoMipsi in MHz takna korespondenca:
386SX            frekvenca * 0.14
386DX            frekvenca * 0.18
486Cyrix/IBM     frekvenca * 0.33
486SX/DX/DX2     frekvenca * 0.50
586              frekvenca * 0.39

   e je tevilo, ki ga vidite, divje nije od zgornjih, imate morda
   izklopljeno stikalo Turbo ali napano nastavljeno hitrost CPU ali
   nekakno predpomnilniko teavo (kot je opisana v razdelku ,,Ko dodam
   pomnilnik, se sistem neznansko upoasni.``).
   
   e vas zanimajo vrednosti BogoMips, ki so jih ljudje izmerili z
   drugimi, redkejimi, ipi, glejte BogoMips Mini-HOWTO na mestu
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/howto/mini/BogoMips/.
   
   e ima kdo tevilke BogoMip za procesorje, noveje od 586, naj jih
   prosim polje na rkiesling@mainmatter.com.
   
8.7 Kakna periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?

   Seznam periodinih publikacij ali redno vzdrevanih spletnih strani,
   posveenih Linuxu ali prostem programju, zadnje ase dobiva veliko
   dodatkov.
     * geek news, http://geeknews.cjb.net/. Naslovi lankov o Linuxu, kot
       lanki v comp.os.linux.announce in Techweb, ter splone
       zanimivosti, kot zgodbe Associated Press.
     * Linux Gazette, http://www.linuxgazette.com/. To je najstareji
       asnik na zvezi in tudi edini, ki objavlja izvorno kodo.
     * Linux Today, http://www.linuxtoday.com/. Ve mi je. Objavil je
       moj lanek. Dnevno svee novice in mnenja, povezana s skupnostjo
       Linuxa.
     * Linux Weekly News, http://www.lwn.net/. Novice o skupnosti Linuxa,
       osveene vsak teden.
     * Slashdot, http://www.slashdot.org. Novice o skupnosti in kulturi
       prostega programja.
     * Freshmeat, http://www.freshmeat.net. Obvestila o novem in
       osveenem programju za Linux in druge proste operacijske sisteme.
       
   [Jim Dennis, Robert Kiesling]
   
8.8 Koliko ljudi uporablja Linux?

   Linux je prosto dostopen in nikomur se ni treba registrirati v
   centralnem uradu, zato je to teko izvedeti. Veliko podjetij se
   dandanes preivlja izkljuno s prodajo in podporo Linuxa. Noviarske
   skupine o Linuxu so med najbolj branimi na Usenetu. Teko je postrei
   s tonimi podatki, a tevilo uporabnikov gre verjetno v milijone.
   
   Vendar se ljudje lahko registrirajo kot uporabniki Linuxa v okviru
   projekta Linux Counter (tevec Linuxov), ki obstaja od leta 1993.
   Avgusta 1998 so v okviru tega projekta preteli ve kot 70.000
   uporabnikov.
   
   Obiite spletno stran na http://counter.li.org/ in izpolnite prijavni
   obrazec. e ne elite uporabljati spleta, poljite e-sporoilo na <
   counter@counter.li.org> z enim od naslednjih predmetov: ,,I use Linux
   at home`` (,,Doma uporabljam Linux``) ali ,,I use Linux at work``
   (,,Na delovnem mestu uporabljam Linux``).
   
   Trenutno stanje tevca se meseno objavlja v comp.os.linux.misc in je
   vedno dostopno na spletni strani.
   
   [Harald Tveit Alvestrand]
   
8.9 Koliko ljudi uporablja Linux? (Redux.)

   Podjetje International Data Corporation je nedavno objavilo svojo prvo
   komercialno napoved prodaje Linuxa. Napoved ovrednoti prodaje Linuxa
   prek trgovcev v letih 1996, 1997 in 1998 ter napoveduje prodajo do
   leta 2003.
   
   Poroilo lahko dobite tako, da stopite v stik z IDC po e-potni na <
   ctoffel@idc.com>. Njihova spletna stran je na
   http://www.itresearch.com/.
   
8.10 Kako naj izgovarjam ime ,,Linux``?

   Lnuks, pa e si Anglosaksonci polomijo jezike (opomba prevajalca:
   tukaj se prevod rahlo razlikuje od anglekega izvirnika).
   
   e elite, lahko sliite Linusa, kako ga izgovarja. Posluajte
   datoteki english.au ali swedish.au z mesta
   ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/. e imate
   zvono kartico ali avdio gonilnik za PC-jev zvonik, ga lahko sliite,
   e napiete
   
$ cat english.au >/dev/audio

   Razlika pri obeh datotekah ni v izgovarjavi besede ,,Linux`` ampak v
   jeziku, v katerem vas Linus pozdravi. V angleini ree (zapisano
   fonetsko) takole: ,,Helou, dis is Linus Toorvalds ent aj pronauns
   Lnuks es Lnuks``, v vedini pa: ,,Hejt, her Linus Toorvalds ueja
   utala Lnuks Lnuks``.
   
   Q.E.D.
   
8.11 Kje je stran o hrani in Linuxu?

   Na http://members.xoom.com/gnulix_guy/geek-gourmet. Vsebuje recepte za
   jedi kot so Fusili Chicken Marinara, Speedy Guacamole in Idiot-proof
   pilaf, kot tudi za nasvete za kuhanje v naglici. A ni e receptov za
   pingvine.
   
8.12 Kje lahko izvem ve o projektih prostega programja?

   The Free Software Bazaar nateva najnoveje zaetke dela na projektih
   prostega programja in pove, kako je mogoe sponzorirati te projekte in
   kako sluiti denar s pisanjem prostega programja. Njegov URL je
   http://www.csustan.edu/bazaar/.
     _________________________________________________________________
   
   
9. Najbolj pogosta sporoila o napakah

9.1 Modprobe can't locate module, ``XXX'' in podobno

   (Program modprobe ne najde modula ,,XXX``.)
   
   Te vrste sporoila se predvsem pojavijo ob zagonu ali izklopu sistema.
   e se modprobe, insmod, ali rmmod pritoujejo, da ne najdejo modula,
   dodajte naslednje v datoteko /etc/modules.conf ali v
   /etc/modutils/aliases, katero pa e imate na vaem sistemu:
   
alias <ime_modula> off

   In uporabite ime modula, ki se pojavlja v sporoilu o napaki.
   
   [J. H. M. Dassen]
   
9.2 Unknown terminal type linux (neznan tip terminala linux) in podobno.

   V zgodnjih jedrih so razvijalci spremenili privzeti tip zaslona s
   console na linux. Popraviti morate datoteko /etc/termcap in spremeniti
   vrstico, ki se glasi
   
console|con80x25:\

   v vrstico
   
linux|console|con80x25:\

   (Morda je v tej vrstici e beseda dumb, e je, jo odstranite.)
   
   e elite, da bo va urejevalnik besedil deloval normalno, morate
   morda najprej napisati TERM=console (za koljki bash in ksh) ali
   setenv TERM console (csh, tcsh).
   
   Nekateri programi namesto datoteke /etc/termcap uporabljajo datoteko
   /usr/lib/terminfo. Za uporabo taknih programov morate nadgraditi
   terminfo, ki je del ncurses.
   
9.3 lp1 on fire

   (lp1 gori)
   
   To je ala/tradicionalno sporoilo o napaki, ki sporoa, da va
   tiskalnik sporoa neko napako, vendar status te napake ni pravilen.
   Morda nastane zaradi V/I ali prekinitvenih konfliktov - glejte
   nastavitve vaih kartic. Nekateri ljudje sporoajo, da dobijo to
   napako, ko je tiskalnik ugasnjen. Upajmo, da v resnici ne gori ...
   
   V novejih jedrih se sporoilo glasi
   
lp1 reported invalid error status (on fire, eh?).

9.4 INET: Warning: old style ioctl... called!

   (INET: Pozor: kliete zastarel ioctl.)
   
   Poskuate uporabljati stare pripomoke za nastavitev omreja. Nove
   najdete na mestu
   ftp://ftp.linux.org.uk/pub/linux/Networking/PROGRAMS/NetTools/ (al le
   izvorno kodo).
   
   Upotevajte, da teh programov ne morete uporabljati enako kot
   starejih. Glejte NET-2 HOWTO za navodila o pravilni nastavitvi
   starejih omrenih programov. e bolje: glejte NET-3 HOWTO in
   nadgradite vae omreno programje.
   
9.5 ld: unrecognized option '-m486'

   (ld: neznana izbira '-m486')
   
   Uporabljate staro razliico povezovalnika ld. Namestite noveji paket
   binutils - vsebuje tudi najnoveji ld. Glejte na
   ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/, datoteka je
   binutils-2.6.0.2.bin.tar.gz.
   
9.6 GCC javi notranjo napako: Internal compiler error.

   e je napaka ponovljiva (tj. se vedno pojavi na istem kraju na isti
   datoteki - tudi, e ponovno zaenete raunalnik in poskusite e
   enkrat, s stabilnim jedrom), ste odkrili hro prevajalnika GCC.
   Poljite opis hroa razvijalcem - za podrobnosti glejte dokumentacijo
   GCC Info (C-h i v Emacsu in izberite GCC) - prepriajte se, da imate
   zadnjo dostopno verzijo GCC-ja.
   
   Teava pravzaprav verjetno ni specifina Linuxu; e niste prevajali
   programa, ki ga prevaja veliko uporabnikov Linuxa, ne poiljajte
   poroila o napaki v skupine comp.os.linux.*.
   
   e napaka ni ponovljiva, imate verjetno probleme s pomnilnikom -
   glejte razdelek ,,make pravi Error 139``.
   
9.7 make pravi Error 139

   (Napaka t. 139.)
   
   Va prevajalski gonilnik (gcc) je izvrgel posmrtne ostanke. Verjetno
   imate pokvarjeno, hroato ali staro verzijo GCC-ja - nabavite
   najnovejo izdajo. Lahko pa vam tudi zmanjkuje izmenjalnega prostora -
   za ve informacij glejte razdelek ,,Moj raunalnik deluje zelo poasi,
   ko uporabljam GCC/X/...``.
   
   e to ne odpravi teave imate verjetno problem s pokvarjenim
   pomnilnikom ali diskom. Preverite frekvenco ure, akalna stanja in
   osveilne ase za vae ipe SIMM in predpomnilnik (vasih se moti tudi
   strojni prironik). e je vse nastavljeno kot mora biti, imate najbr
   zani SIMM-e ali matino ploo ali trdi disk ali krmilnik.
   
   Kot ostali Unixi, je tudi Linux zelo dober preizkuevalnik pomnilnika
   - mnogo bolji kot dosovski, posebej za to namenjeni, programi.
   
   Poroajo, da povzroajo kloni nekaterih matematinih koprocesorjev x87
   doloene teave; poskusite prevesti jedro z emulacijo matematinih
   ukazov, glejte ,,Kako prevedem/nadgradim svoje jedro?``. Morda boste
   morali uporabiti v LILO-vem pozivniku ukaz no387, da bo jedro
   uporabljalo emulacijo, ali pa bo emulacijo uporabljalo samo vasih,
   veinoma pa pravi koprocesor.
   
   Veliko ve informacij o tem problemu najdete na svetovnem spletu na
   http://www.bitwizard.nl/sig11/.
   
9.8 shell-init: permission denied, ko se prijavim.

   Branje in poganjanje programov v vaem korenskem imeniku in vseh
   imenikih do vaega domaega mora biti dostopno vsem. Za odpravo
   problema glejte stran v prironiku za chmod (man chmod) ali kakno
   knjigo o Unixu.
   
9.9 No utmp entry. You must exec ..., ko se prijavim.

   Vaa datoteka /var/run/utmp je zavoena. V vaih prijavnih skriptih
   /etc/rc.local ali /etc/rc.d/* morate imeti vrstico:
   
> /var/run/utmp

   Glejte razdelek ,,Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da
   bi ga popravil``. Vedite, da lahko najdete utmp tudi v imenikih
   /var/adm/ ali /etc/ v starejih sistemih.
   
9.10 Warning--bdflush not running.

   Sodobna jedra uporabljajo boljo strategijo za pisanje predpomnjenih
   diskovnih blokov. Poleg sprememb v jedru to vkljuuje tudi zamenjavo
   starega programa, ki je izpisoval vse na vsakih 30 sekund, z novejim,
   bolj izpiljenim demonom (pravzaprav z dvema), imenovanim bdflush.
   
   Nabavite datoteko bdflush-n.n.tar.gz z mesta, na katerem ste dobili
   izvorno kodo jedra (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``)
   in ga prevedite in namestite; zagnati se mora pred obiajnim zagonskim
   preverjanjem datotenega sistema. Novi demon bo odlino deloval tudi s
   starimi jedri, zato ni razloga, da bi e obdrali starega.
   
9.11 Warning: obsolete routing request made.

   (Pozor: poslali ste zastarelo zahtevo po usmerjanju.)
   
   Nikar si ne delajte skrbi; to pomeni le, da je razliica vaega
   programa route nekoliko zastarela, glede na jedro. Sporoilo lahko
   izklopite tako, da dobite novo razliico route z istega mesta kot
   izvorno kodo jedra (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje
   jedro?``).
   
9.12 EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.

   (EXT2-fs: pozor: nameam nepregledan datoteni sistem.)
   
   Pognati morate e2fsck (ali fsck -t ext2, e ga imate) z izbiro -a, ki
   pobrie zastavico ,,umazanosti`` in potem na ist nain odmesti
   particijo po vsakem pravilnem izklopu sistema.
   
   Najlaje to storite z najnovejimi ukazi fsck, umount in shutdown.
   Dobite jih v paketu Rika Faitha util-linux (glejte razdelek ,,Kako
   dobim stvari za Linux po FTP-ju?``). Prepriajte se, da jih prijavni
   skripti /etc/rc* uporabljajo pravilno.
   
   NB: Ne poskuajte preverjati datotenega sistema, ki je nameen v
   bralnem-pisalnem nainu - to vkljuuje korensko particijo, e ob
   zagonu ne vidite sporoila
   
VFS: mounted root ... read-only

   Urediti morate tako, da se korenski datoteni sistem namesti le v
   bralnem nainu, se preveri, e je to potrebno, in potem namesti v
   bralno-pisalnem nainu. Preberite dokumentacijo, ki pride poleg
   util-linux za podrobnosti.
   
   Upotevajte, da morate doloiti pri ukazu mount izbiro -n in tako
   prepreiti, da bi osveil /etc/mtab, saj je korenski datoteni sistem
   e vedno le-bralni in lahko sicer mount spodleti!
   
9.13 EXT2-fs warning: maximal count reached.

   To sporoilo izpie jedro, ko namesti datoteni sistem, oznaen kot
   ,,ist``, katerega ,,tevilo priklopov po zadnjem preverjanju`` pa
   presega doloeno vrednost. Reitev je poiskati zadnjo razliico
   uporabnih programov za ext2fs (v asu pisanja je to
   e2fsprogs-0.5b.tar.gz) na obiajnih mestih (glejte razdelek ,,Kako
   dobim stvari za Linux po FTP-ju?``).
   
   Najveje tevilo priklopov (mount) lahko vidite in spremenite s
   programom tune2fs iz tega paketa.
   
9.14 EXT2-fs warning: checktime reached.

   (as za pregled datotenega sistema.)
   
   Jedra od verzije 1.0 naprej podpirajo preverjanje datotenega sistema
   na doloen as ali na doloeno tevilo priklopov. Nabavite najnovejo
   razliico uporabnih programov za ext2fs (glejte razdelek ,,EXT2-fs
   warning: maximal count reached.``).
   
9.15 df izpie Cannot read table of mounted filesystems.

   Verjetno je nekaj narobe z datoteko /etc/mtab ali /etc/fstab. e imate
   skoraj novo razliico programa mount, morate ob zagonu izprazniti ali
   pobrisati datoteko /etc/mtab (to doloite v /etc/rc.local ali
   /etc/rc.d/*), nekako takole:
   
rm -f /etc/mtab*

   Nekatere razliice SLS naredijo vnos za korensko particijo v /etc/mtab
   z uporabo rdev v /etc/rc*. To je napano - nove razliice ukaza mount
   to storijo samodejno.
   
   Druge razliice SLS imajo takno vrstico v /etc/fstab:
   
/dev/sdb1 /root ext2 defaults

   Tudi to je napano, /root bi se moralo glasiti preprosto /.
   
9.16 fdisk izpie Partition X has different physical/logical ...

   e je particijsko tevilo (X, zgoraj) enako 1, je to enak problem kot
   v razdelku ,,fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary``.
   
   e se particija zane ali kona s tevilko cilindra, vejo od 1024, je
   to zato, ker se standardna dosovska informacija o geometriji diska ne
   zna spopadati s tevili cilindrov, vejimi od 10 bitov. Glejte
   razdelek ,,Kako naj prepriam Linux, da bo delal z mojim diskom?``.
   
9.17 fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary

   Verzija fdisk-a, ki pride poleg veliko Linuxakih sistemov, ustvari
   particije, ki ne ustrezajo niti lastnemu preverjanju. al ne morete
   storiti veliko, e ste e namestili svoj sistem, razen, da prepiete
   podatke s particije, jo pobriete in nanovo ustvarite in prepiete
   podatke nazaj.
   
   Problemom se lahko izognete z uporabo najnovejega fdisk-a, ki je v
   paketu Rika Faitha util-linux (dostopnega na vseh obiajnih mestih za
   FTP). Alternativa temu, e ustvarjate novo particijo t. 1, ki se
   zane na prvem cilindru, bi bila, da naredite naslednje (za ustvaritev
   particije, ki je ve fdisk-u):
    1. Na obiajen nain naredite particijo t. 1 s fdisk-om. Izpis p bo
       izpisal pritobo, da je s particijo nekaj narobe.
    2. Napiite u, da nastavite sektorski nain in spet naredite p.
       Prepiite tevilko s stolpca End.
    3. Pobriite particijo t. 1.
    4. e vedno v sektorskem nainu, ponovno ustvarite particijo t. 1.
       Nastavite prvi sektor tako, da se bo ujemal s tevilom sektorjev
       na sled. To je sektorsko tevilo prve vrstice izhoda p. Nastavite
       zadnji sektor na vrednost, opisano zgoraj v drugi toki.
    5. Napiite u za resetiranje cilindrskega naina in nadaljujte z
       drugimi particijami.
       
   Prezrite sporoila o nealociranih sektorjih - nanaajo se na sektorje
   prve sledi razen tistih iz glavnega zagonskega zapisa (Master Boot
   Record), ki se ne uporabljajo, e zaenete prvo particijo v 2. sledi.
   
9.18 fdisk izpie partition n has an odd number of sectors.

   PC-jeva diskovna particijska shema deluje s 512-zlogovnimi sektorji,
   vendar Linux uporablja bloke velikosti 1 Kb. e imate particijo z
   lihim tevilom sektorjev, ostane zadnji sektor neuporabljen. Prezrite
   sporoilo.
   
9.19 mtools izpie cannot initialize drive XYZ

   To pomeni, da mtools ne more dostopati do pogona. Vzrokov je lahko
   ve.
   
   Pogosto je to zaradi napanih dovoljenj disketnih napravah (/dev/fd0*
   in /dev/fd1*) - uporabnik, ki klie mtools, mora imeti ustrezen
   dostop. Za podrobnosti poglejte referenni prironik, kako se
   uporablja chmod.
   
   Veina verzij mtools, ki jih dobite poleg Linuxa (a ne standardna
   verzija GNU), uporablja vsebino datoteke /etc/mtools za podatek o tem,
   katere naprave in gostote zapisa naj uporablja, namesto da bi imela to
   informacijo prevedeno v izvedljivi datoteki. Pogosto to sploh ni
   dokumentirano.
   
   Najlaji nain za dostop do dosovskih datotek (predvsem tistih na
   particijah trdega diska) najdete v razdelku ,,Kako dostopam do datotek
   na dosovski particiji ali disketi?``. Pazite, da ne boste nikoli
   uporabljali mtools za dostop do datotek na particiji, priklopljeni z
   datotenim sistemom msdosfs.
   
9.20 Na zaetku zaganjanja sistema: Memory tight

   To pomeni, da imate zelo veliko jedro, kar pomeni, da mora Linux
   opravljati posebne arovnije s pomnilnikom, da bi se lahko zagnal z
   BIOS-a. To dejstvo ni povezano s koliino fizinega pomnilnika v vaem
   stroju. Ignorirajte sporoilo ali prevedite jedro le z gonilniki in
   lastnostmi, ki jih potrebujete (glejte vpraanje ,,Kako
   nadgradim/prevedem svoje jedro?``).
   
9.21 Moj sistemski dnevnik pravi `end_request: I/O error, ...'.

   To sporoilo o napaki in podobna sporoila skoraj vedno kaejo na
   strojno napako, povezano s trdim diskom.
   
   To je sploen indikator strojne napake. Edini nain s katerim
   prepreite nadaljno izgubo podatkov je popoln pravilen izklop sistema
   (s shutdown). Zagotoviti morate tudi, da so vsi podatki na pogonu
   rezervno arhivirani in jih obnoviti na delujoem trdem disku.
   
   To sporoilo o napaki lahko pomeni tudi slabo povezavo s pogonom,
   posebno pri doma narejenih sistemih. e sami nameate disk IDE, vedno
   uporabite nove kable. Najbr je to dobra zamisel tudi pri diskih SCSI.
   
   V nekem primeru je ta problem sovpadal z ozemljitvenimi problemi med
   sistemsko ploo in ohijem enega strojev. Preden zvalite krivdo na
   trdi disk, se prepriajte, da so vse elektrine povezave iste in
   trdne.
   
   [Peter Moulder, Theodore T'so]
   
9.22 You don't exist. Go away.

   (Ne obstaja. Izgini!)
   
   Ne gre za okubo z virusom. :-) To sporoilo pride od programov kot so
   write, talk in wall, e klicajoa zastavica UID ne ustreza nobenemu
   uporabniku (verjetno zato, ker je datoteka /etc/passwd pokvarjena) ali
   e zveza (navadno psevdoterminal) ni pravilno zabeleena v utmp
   (verjetno zato, ker ste jo vzpostavili na uden nain).
     _________________________________________________________________
   
   
10. Sistem X Window

10.1 Ali Linux podpira sistem X Windows?

   Da. Linux uporablja strenik za X Windows, imenovan XFree86 (trenutna
   razliica je 3.3.3, ki poiva na X11R6). Potrebujete grafino kartico,
   ki je podprta v XFree86 (to pa so skoraj vse). Ve podatkov dobite v
   Linux XFree86 HOWTO.
   
   Veina dananjih distribucij Linuxa vsebuje tudi namestitev oken X.
   Tudi sami lahko namestite ali nadgradite strenik XFree86. Glejte na
   ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/ in na zrcala, datoteke se
   imenujejo Xfree86-*. Za namestitvena navodila preberite XFree86 HOWTO,
   glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.
   
10.2 Kje lahko dobim XF86Config za moj sistem?

   Glejte spis Linux XFree86 HOWTO, zadnje razliice knjige Installation
   and Getting Started, in navodila programa XF86Setup.
   
   Vsebina datoteke XF86Config je odvisna od natanne kombinacije
   grafine kartice in monitorja. Nastavite jo lahko rono, ali s
   pripomokom XF86Setup. Berite navodila, ki pridejo poleg X-strenika
   XFree86 v imeniku /usr/X11R6/lib/X11/etc. Datoteka, ki jo morate
   najbolj nujno prebrati, se imenuje README.Config.
   
   Nikar dobesedno ne uporabljajte datoteke XF86Config.eg, ki je
   vkljuena z novejimi verzijami XFree86, saj lahko napane nastavitve
   frekvenc grafine kartice pokodujejo va monitor. Ta datoteka je
   vkljuena le kot primer.
   
   Prosim, ne piite v comp.os.linux.x, da vam sestavijo datoteko
   XF86Config, in, prosim, ne odgovarjajte na takne pronje.
   
10.3 Katera namizna okolja teejo na Linuxu?

   Linux, opremljen z XFree86, med ostalimi upravljalniki namizja podpira
   namizna okolja KDE, GNOME in komercialno okolje CDE. Vsako uporablja
   drug nabor knjinic in ponuja razline stopnje videza in obutka MS
   Windows.
   
   Informacije o KDE so dostopne na http://www.kde.org/. Okolje KDE
   uporablja grafine knjinice Qt, dostopne z http://www.qt.org. Namizje
   uporablja lastni okenski upravljalnik, imenovan kwm in ponuja podoben
   videz in obutek kot MS Windows.
   
   Spletna stran GNOME je na http://www.gnome.org/. Okolje uporablja
   proste knjinice GTK, dostopna z naslova http://www.gtk.org/ in
   okenski upravljalnik Enlightenment, dostopen na
   http://www.enlightenment.org/.
   
   Komercialno okolje CDE uporablja knjinice Motif in okenski
   upravljalnik mwm. Dostopno je prek razlinih komercialnih prodajalcev.
   Prosta razliica knjinic Motif, imenovana LessTiF, je dostopna z
   http://www.lesstif.org/.
   
10.4 Prijave z xterm-om izgledajo udno v who, finger.

   Terminalski program xterm, ki pride s strenikom XFree86 2.1 in
   prejnjimi, ne razume povsem zapisa, ki ga Linux uporablja v datoteki
   /var/adm/utmp, kjer sistem zapisuje, kdo je prijavljen. Torej ne
   nastavi pravilno vseh podatkov.
   
   Terminali Xterm, vkljueni v strenike XFree86 od 3.1 naprej, reijo
   to teavo.
   
10.5 Nikakor ne prepriam X Window, da bi pravilno deloval

   Preberite XFree86 HOWTO - ne pozabite na poglavje z vpraanji in
   odgovori.
   
   Poskusite spremljati comp.windows.x.i386unix - posebej preberite PZV
   (FAQ) te skupine.
   
   Prosim, ne poiljajte vpraanj, povezanih z X Windows ali XFree86 v
   skupino comp.os.linux.x, razen, e niso specifina Linuxu.
     _________________________________________________________________
   
   
11. Kako dobiti nadaljnjo pomo?

11.1 e vedno niste odgovorili na moje vpraanje!

   Prosim, preberite ves ta odgovor, preden poljete sporoilo v svetovno
   noviarsko skupino. Vem, da je ta odgovor dolg, a morda se
   pripravljate, da se boste osmeili pred 50.000 ljudmi in porabili na
   stotine ur njihovega asa. Kajneda se splaa porabiti nekaj vaega
   asa za branje in upotevanje teh navodil?
   
   e mislite, da je odgovor nepopoln ali netoen, se obrnite najprej na
   vzdrevalca prevoda na <roman.maurer@hermes.si>, saj gre morda za
   zastarel prevod, potem ele na originalnega avtorja Linux FAQ Roberta
   Kieslinga, <rkiesling@mainmatter.com>.
   
   Preberite ustrezne knjige projekta Linux Documentation Project -
   glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.
   
   e ste novopeeni uporabnik Unixa, preberite FAQ (Frequently Asked
   Questions, angleka kratica za PZV) skupine comp.unix.questions, morda
   bodo zanimiva tudi tista ostalih skupin news:comp.unix.*.
   
   Linux ima toliko skupnega s komercialnimi Unixi, da se bo skoraj vse,
   kar preberete tam, nanaalo tudi na Linux. PZV o Unixu lahko, tako kot
   vsa PZV, najdete na ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers, e
   nimate dostopa do FTP-ja vam jih lahko polje tudi
   <mail-server@rtfm.mit.edu>. Po svetu obstajajo tudi zrcala arhivov PZV
   - poglejte v Introduction to *.answers posting, ali glejte v
   news-answers/introduction na zgornjem mestu.
   
   V Sloveniji obstaja zrcalo PZV na naslovu
   ftp://ftp.arnes.si/usenet/news.answers/.
   
   Preglejte za vae vpraanje ustrezen HOWTO, e obstaja, ali ustrezen
   starinski dokument sub-FAQ. Preverite na mestu za FTP.
   
   Eksperimentirajte - to je najbolji nain za uenje Unixa in Linuxa.
   
   Berite dokumentacijo. Berite referenni prironik (napiite man man za
   navodila, tudi man -k <predmet> pogosto navede uporabne in ustrezne
   reference).
   
   Poglejte v dokumentacijo v formatu Info (v Emacsu napiite C-h i, se
   pravi Control-H potem pa e I) - dokumentacija ni le za Emacs, v njej
   je na primer tudi celotna dokumentacija o prevajalniku GCC.
   
   Pogosto boste poleg programskega paketa dobili tudi datoteko README z
   navodili za namestitev in/ali uporabo paketa.
   
   Prepriajte se, da nimate pokvarjenega ali zastarelega izvoda
   programa, ki vam povzroa teave. e je to mogoe, ga e enkrat
   prenesite k sebi in namestite - morda ste prvi naredili napako.
   
   Spremljajte noviarsko skupino comp.os.linux.announce, v njej so
   pogosto zelo pomembne informacije za vse uporabnike Linuxa.
   
   Splona vpraanja za delo z X-Windows spadajo v
   comp.windows.x.i386unix, ne v comp.os.linux.x. Vendar pred poiljanjem
   sporoila spremljajte skupino (vkljuno s PZV)!
   
   Le, e ste upotevali vsa ta navodila, in e vedno obtiali v teavah,
   lahko opiete problem v ustrezni skupini news:comp.os.linux.*. Pred
   tem pa preberite e naslednji razdelek ,,Kaj vkljuiti v pronjo za
   pomo``.
   
11.2 Kaj vkljuiti v pronjo za pomo

   Prosim, natanno preberite naslednji nasvet o tem, kako pisati vaa
   noviarska sporoila ali epoto. Upotevanje teh navodil bo bistveno
   pripomoglo temu, da bo strokovnjak in/ali nek drug uporabnik prebral
   vae sporoilo in imel dovolj informacije in motivacije, da vam bo
   odgovoril.
   
   Nasvet se nanaa na klice na pomo v noviarskih skupinah in tudi na
   zasebno poto, ki jo poiljate strokovnjakom in souporabnikom.
   
   Prepriajte se, da boste opisali problem z vsemi podrobnostmi,
   vkljuno s podatki:
     * S katerim programom, natanno, imate teave. Vkljuite tevilko
       razliice, e jo poznate in povejte, kje ste dobili to razliico.
       Veliko standardnih ukazov vam izpie svojo razliico, e jih
       poenete z izbiro --version.
     * Katero izdajo Linuxa (Red Hat, Slackware, Debian ali karkoli) in
       katero verzijo te izdaje uporabljate.
     * Natanno in popolno besedilo vseh sporoil o napakah, ki se vam
       izpiejo.
     * Natanno, kakno obnaanje programa ste priakovali in natanno
       kakno obnaanje ste dobili. Dobro je, e vkljuite zapis uporabe
       programa z vaimi in njegovimi odzivi.
     * Katero razliico jedra in deljenih knjinic uporabljate. Razliico
       jedra izveste z ukazom uname -a, razliico deljenih knjinic pa z
       ukazom ls -l /lib/libc*.
     * Podrobnosti o vai strojni opremi, e se zdi to smiselno.
       
   e ne poiljate velikih koliin izvorne kode ali uuencodiranih
   datotek, niste v nevarnosti, da bi bilo vae sporoilo predolgo, zato
   le upotevajte zgornja navodila.
   
   Uporabljajte razumljivo, podrobno predmetno vrstico (Subject). Ne
   piite v njo stvari kot ,,ne deluje``, ,,Linux``, ,,na pomo`` ali
   ,,vpraanje`` -- to e vemo! Prihranite prostor v predmetu za ime
   programa, del sporoila o napaki, povzetek nenavadnega obnaanja ipd.
   
   e poroate o sporoilu ,,unable to handle kernel paging request``,
   upotevajte navodila v datoteki README, priloeni izvorni kodi, da
   boste spremenili tevilke v nekaj uporabnega. e ne boste storili
   tega, ne bo tega mogel storiti nihe drug, saj se preslikave med
   tevilkami in sporoili razlikujejo od jedra do jedra.
   
   Na zaetku vaega sporoila napiite povzetek (en sam odstavek).
   
   V zakljuku vaega sporoila prosite za odgovor po epoti in napiite,
   da boste poslali v skupino povzetek. To podprite z uporabo polja
   Followup-To: poster. Po nekaj dnevih ali tednu tudi zares objavite
   povzetek. Ne zdruite preprosto vseh odgovorov, ki ste jih dobili -
   povzemite jih. V predmet vaega sporoila dajte besedo SUMMARY
   (povzetek). Razmislite o objavi povzetka v comp.os.linux.announce.
   
   Prepriajte se, da ima vae sporoilo pravilno zaglavje References. To
   oznai va lanek kot del niti originalnega lanka, tako bralcem ni
   treba brati lankov, ki jih ne zanimajo.
   
   V vaem sporoilu lahko tudi poveste, da ste prebrali ta in ta PZV in
   ustrezen HOWTO - morda ljudje potem ne bodo preskoili vaega
   sporoila.
   
   Ne pozabite, da ne smete javno objavljati zasebne pote, brez
   dovoljenja pisca.
   
11.3 Nekomu bi rad pisal o moji teavi

   Poskusite poiskati avtorja ali razvijalca programa ali dela programa,
   ki vam povzroa teave. e imate podporo pri prodajalcu distribucije
   Linuxa, jo uporabite. V Sloveniji lahko uporabite tudi elektronski
   spisek lugos-list ali piete na lugos@lugos.si.
   
   Prosim, vkljuite v e-poto vse, kar bi sicer vkljuili v javno
   pronjo za pomo.
   
   Konno, zavedajte se dejstva, da od neplaanega prostovoljca nimate
   pravice priakovati odgovora, eprav je veina skupnosti Linuxa zelo
   pripravljena odgovoriti in pomagati.
     _________________________________________________________________
   
   
12. Administrativni podatki in zahvale

12.1 Odziv je dobrodoel

   Prosim, poljite mi va komentar na ta PZV.
   
   Prispevke za PZV sprejemam v vseh formatih; vsi prispevki, komentarji
   in popravki so hvaleno sprejeti.
   
   Poljite jih, prosim, na <rkiesling@mainmatter.com>.
   
   e se elite sklicevati na vpraanje teh PZV, je zame najbolj
   uporabno, da se sklicujete z naslovom vpraanja, ne s tevilko, saj so
   tevilke generirane avtomatino in jih ne vidim v izvorni datoteki, ki
   jo popravljam.
   
   Raje imam komentarje v angleini kot datoteke za popravek (nastale s
   programom diff) - kontekstni popravek pa ni moja materinina.
   
   Prosim, poljite pripombe na slovenski prevod na
   <roman.maurer@hermes.si>, v kateremkoli formatu, lahko tudi kot
   datoteke za popravek.
   
12.2 Formati, v katerih so na voljo ta PZV

   Originalni angleki dokument je na voljo kot tekstovna datoteka ASCII,
   kot spletna stran v formatu HTML, Postscript in kot sporoilo v
   Usenetu.
   
   Vsi ti formati so narejeni samodejno iz izvorne kode v SGML s pomojo
   paketa SGML Tools in opisa dokumenta LinuxDoc DTD.
   
   Izvirnik anglekih PZV se redno objavlja v skupinah Useneta
   news.answers, comp.answers, comp.os.linux.misc in
   comp.os.linux.announce. Arhivira se na
   ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet-by-hierarchy/comp/os/linux/misc/.
   
   e bi radi prejeli arhivirano razliico izvirnih FAQ po e-poti,
   poljite naslednje v telesu vaega sporoila na
   mail-server@rtfm.mit.edu:
   
send faqs/linux/faq

   Razliice v oblikah HTML, SGML in Postscript so dostopne v arhivih
   Linuxa na metalab.unc.edu in na http://metalab.unc.edu/LDP/, vendar so
   zaradi pomanjkanja asa vzdrevalcev LDP lahko tudi zastarele.
   
   Najnoveja tekstovna razliica in razliica HTML sta v angleini
   dostopni s strani http://www.mainmatter.com/ ali neposredno prek
   vzdrevalca, <rkiesling@mainmatter.com>.
   
   Slovenski prevod (torej tole, kar berete) pogosto zastavljenih
   vpraanj o Linuxu z odgovori je dostopen v tekstovnem in drugih
   formatih in kot Usenetovo sporoilo v si.comp.os.unix.
   
   ,,iva`` razliica slovenskih PZV v obliki HTML je dostopna na
   http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html, razliica v
   formatih TXT, Postscript, PDF, DVI, SGML DTD LinuxDoc in HTML pa na
   ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/. Morda lahko dobite ta
   dokument tudi v drugih formatih, piite prevajalcu za podrobnosti.
   
12.3 Avtorstvo in zahvale

   Ta pogosto zastavljena vpraanja je zbral Robert Kiesling
   <rkiesling@mainmatter.com> s pomojo aktivistov Linuxa po vsem svetu.
   
   Posebna zahvala velja Mattu Welshu, ki moderira skupini
   comp.os.linux.announce in comp.os.linux.answers, ki je koordiniral
   HOWTO-je in jih veliko tudi napisal, Gregu Hankinsu in Timothyju
   Bynumu, prejnjem in sedanjem vzdrevalcu HOWTO-jev, Larsu Wirzeniusu
   in Mikki Rauhali, prejnjem in sedanjem moderatorju skupine
   comp.os.linux.announce, Marc-Michelu Corsiniju, ki je prvi napisal
   Linux FAQ in Ianu Jacksonu, prejnjem vzdrevalcu PZV.
   
   Na koncu e hvala Linusu Torvaldsu in drugim soavtorjem Linuxa, da so
   nam dali nekaj, o emer lahko govorimo!
   
12.4 Opozorilo in pravice razirjanja

   Ta dokument je ponujen ,,tako kot je``. Nihe ne zagotavlja, da so
   informacije v njem tone. Uporabljate ga na svoje tveganje.
   
   Pogosto zastavljena vpraanja o Linuxu z odgovori (Linux Frequently
   Asked Questions with Answers) je zaiteno delo (c) 1997 projekta
   Linux Documentation Project. Celotna licenca v angleini je dostopna
   v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/LDP/.
   
   Nekatere dele besedila je zaitil (c) 1994, 1995, 1996 Ian Jackson,
   prejnji vzdrevalec originalnih anglekih FAQ.
   
   Slovenski prevod iz maja 1998 s popravki 6. januarja 1999, 31. julija
   1999 in 5. januarja 2000 je avtorsko delo (c) 1998, 1999, 2000 Romana
   Maurerja <roman.maurer@hermes.si>.
   
   PZV lahko reproducirate in razirjate v njihovi celoti (e vkljuite
   te podatke o avtorstvu, pravicah razirjanja in dovoljenjih), e
   nikomur ne zaraunate samega dokumenta, brez avtorjevega soglasja. To
   vkljuuje uporabo delov dokumenta za ,,potene namene``, kot so
   lanki, oglaevanje in izpeljana dela kot prevodi.
   
   Zgornje omejitve pa niso miljene za prepoved zaraunavanja storitve
   tiskanja ali kopiranja.
   
   Avtor lahko po svoji presoji izjemoma dovoli uporabo tudi v nasprotju
   s temi pravili. Sreen bom, e bom lahko odgovoril na kakrnakoli
   vpraanja v zvezi s pravicami razirjanja. Poljite mi e-poto na
   <rkiesling@mainmatter.com>. Te omejitve so tukaj zato, da zavarujejo
   pisce prispevkov, ne zato, da bi omejevale vas kot uitelje in uence.
     _________________________________________________________________
   
