  Tiskanje v Linuxu, HOWTO
  Grant Taylor <gtaylor+pht@picante.com>
  v3.26, 15. februar 1999

  To je slovenski prevod spisa Linux Printing HOWTO z dne 15. februarja
  1999.  Vsebuje podatke o ustvarjanju, predogledu, tiskanju in faksi-
  ranju esarkoli pod Linuxom (in v splonem pod drugimi Unixi).
  ______________________________________________________________________


  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Zgodovina
     1.2 Pravna zaita

  2. Kako tiskati

  3. Tiskalnike naprave jedra

     3.1 Naprava lp
     3.2 Naprava parport (jedra >= 2.1.33)
     3.3 Naprave na zaporednih vratih

  4. Podprti tiskalniki

     4.1 Postscriptni tiskalniki
     4.2 Nepostscriptni tiskalniki
     4.3 Zapiski, specifini tiskalnikom

  5. Katero akalniko programje?

  6. Kako to deluje, osnova

  7. Kako nastaviti zadeve, osnova

     7.1 Tradicionalna nastavitev lpd
     7.2 Dovoljenja datotek

  8. Nabava tiskalnikega programja

  9. Reitve prodajalcev

     9.1 Red Hat
     9.2 Debian
     9.3 Druge distribucije

  10. Ghostscript

     10.1 Klicanje Ghostscripta
     10.2 Fine nastavitve izhoda Ghostscripta
        10.2.1 Izhodni poloaj in velikost
        10.2.2 Gama, velikost pik, itd.

  11. Kako tiskati na tiskalnik prek omreja

     11.1 Na gostitelju z Unix/lpd
        11.1.1 Z rlpr
        11.1.2 Z lpd
     11.2 Na tiskalnik v Win95, WinNT, LanManager, ali Samba
     11.3 Na tiskalnik pod NetWare
     11.4 Na tiskalnik pod EtherTalk (Apple)
     11.5 Na HP ali drug tiskalnik omreja ,ethernet`
        11.5.1 Na stareje HP-je
     11.6 Poganjanje
     11.7 Iz Windows
     11.8 Iz raunalnika Apple
     11.9 Iz NetWare-a

  12. Tiskalniki le-za-Windows

     12.1 Preusmerjevalnik v Ghostscriptu na Windows
     12.2 Program pbm2ppa

  13. Kako tiskati na faks

     13.1 Uporaba faks-modema
     13.2 Uporaba oddaljenih tiskalnikih storitev

  14. Kako narediti nekaj, kar je vredno tiskanja

     14.1 Opisni jeziki
     14.2 Urejevalniki besedila WYSIWYG (kar vidi, to dobi)

  15. Predogled rei za tiskanje na zaslonu

     15.1 PostScript
     15.2 TeXove dvi
     15.3 Adobe PDF

  16. Zaporedni tiskalniki pod lpd

     16.1 Postavitev v printcap
     16.2 Stareji zaporedni tiskalniki, ki izgubljajo znake

  17. Zasluge

  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Spis Printing HOWTO naj bi vseboval vse, kar morate vedeti o
  nastavljanju tiskalnikih opravil na vaih raunalnikih z Linuxom.
  Kot je tudi sicer pogosto v ivljenju, je to malo bolj zapleteno od
  mikarskega sveta podjetij Microsoft in Apple, a zato tudi malo bolj
  fleksibilno in prav gotovo laje za upravljanje na velikih lokalnih
  omrejih.

  Ta spis je strukturiran tako, da bo veina ljudi morala prebrati le
  prvo polovico.  Veina tukaj zbranih bolj obskurnih in od poloaja
  odvisnih informacij je v drugi polovici, in jo lahko zlahka najdete v
  kazalu, medtem ko bodo podatke, zbrane v razdelkih 9 in 10, verjetno
  potrebovala veina ljudi.

  Ker je razliica 3.x ponovno napisan spis, je veliko podatkov iz
  prejnjih izdaj izgubljenih.  To je storjeno nartno, saj so
  natisnjeni prejnji HOWTO-ji obsegali 60 strani in premogli
  pripovedovalno nit mrtve elve.  e tukaj ne najdete odgovora, vas
  spodbujamo, da (a) pregledate prejnje angleke verzije na spletni
  strani Printing HOWTO Home Page <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/>
  in (b) mi poljete sporoilo, kaj bi moralo biti tukaj, pa ni.

  Na spletni strani Printing HOWTO Home Page
  <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/> najdete zadnjo angleko
  originalno verzijo tega spisa, seveda jo najdete tudi na Metalabu
  (metalab.unc.edu) in vaem prijaznem lokalnem zrcalnem streniku LDP.
  Slovenska spletna razliica je dostopna na
  <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html>,
  tekstovna, postscriptna, DVI, PDF in SGML pa na
  <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>.


  1.1.  Zgodovina


  To je tretja generacija, se pravi, tretja popolna predelava, spisa
  Printing HOWTO (PHT).  Kronologija je takna:

  1. Zaradi preve vpraanj o tiskanju v noviarski skupini
     comp.os.linux, sem leta 1992 napisal printing-howto in ga objavil.
     Ta spis je prehitel projekt HOWTO-jev za nekaj mesecev in je bil
     prvi spis imenovan ,howto`.  Ta izdaja je bila v navadni kodi
     ASCII.

  2. Po vkljuitvi v projekt HOWTO-jev se je spis Printing-HOWTO zdruil
     s spisom Lpd FAQ Briana McCauleya <B.A.McCauley@bham.ac.uk>; skupaj
     sva soavtorjevala novonastalemu PHT nekako dve leti.  Na doloeni
     toki sva vkljuila delo Karla Auerja <Karl.Auer@anu.edu.au>.  Ta
     generacija PHT je bila pisana v formatu TeXinfo, in dostopna v
     formatih PostScript, HTML, ASCII in Info.

  3. Po ve kot leto trajajoemu gnitju in propadanju spisa PHT ter
     neuspenem poskusu pridobitve novega vzdrevalca, sem ponovno
     napisal tole razliico.  Ta generacija spisa PHT je v formatu
     Linuxdoc-SGML (po novem se imenuje ,paket SGML-Tools`).


  1.2.  Pravna zaita


  Ta dokument je pravno zaitil (C) Grant Taylor.  Prosim, kopirajte in
  razirjajte ga na iroko, a ne spreminjajte besedila ali izpuajte
  mojega imena.

  Slovenski prevajalec je Roman Maurer in za slovenski prevod velja
  takisto.


  2.  Kako tiskati


  e ste e nastavili tiskalniki strenik lpd za izpis na vaem
  tiskalniku, ali je to namesto vas storil upravnik vaega sistema ali
  prodajalec sistema, se morate le e nauiti uporabe ukaza lpr.  To
  podroje in podroje upravljanja s tiskalnikimi vrstami pokriva spis
  Printing Usage HOWTO <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-
  Usage-HOWTO-sl.html>.

  e pa imate, po drugi strani, nov sistem ali nov tiskalnik, boste tako
  ali drugae morali nastaviti tiskalnika opravila, preden boste lahko
  z njim tiskali.  Berite naprej!


  3.  Tiskalnike naprave jedra


  3.1.  Naprava lp


  Jedro sistema Linux (<=2.1.32), poskrbi za eno ali ve od naprav
  /dev/lp0, /dev/lp1, in /dev/lp2, e ste le podporo teh naprav
  vkljuili med prevajanjem ali posebej naloili (izhod cat
  /proc/devices mora vsebovati napravo lp, e je naloena).  Te naprave
  se ne doloajo dinamino, pa pa vsaka naprava ustreza doloenemu
  strojnemu vhodno/izhodnemu (V/I) naslovu.  To pomeni, da je lahko va
  prvi tiskalnik znan kot naprava lp0 ali lp1, odvisno od vae strojne
  opreme.  Le preizkusite oboje.

  Nekateri uporabniki so poroali, da sistem ne zazna njihovih
  dvosmernih vrat lp, e uporabljajo stareji enosmerni tiskalniki
  kabel.  Preverite, da imate spodoben kabel.

  Gonilnikov za plip in lp ne morete poganjati hkrati na katerihkoli e
  vratih.  Lahko pa imate kadarkoli en ali drug gonilnik naloen rono,
  ali s kerneld razliice jedra 2.x (ali poznih 1.3.x).  e pozorno
  nastavite prekinitve in podobne zadeve, lahko baje poganjate plip na
  enih vratih in lp na drugih.  Neka oseba je storila tako s
  popravljanjem gonilnikov; eljno priakujem poroilo o uspehu nekoga,
  ki mu je to uspelo le z bistro ukazno vrstico.

  Obstaja majhen pripomoek imenovan tunelp
  <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/tunelp.8.html>, s katerim
  lahko (kot root) uglasite uporabo prekinitev naprave lp v Linuxu,
  polling rate, in druge izbire.

  Jedro (od 1.3.x naprej) bo sprejelo izbiro lp= za nastavitev
  prekinitev ali V/I naslovov, e je ta monost vgrajena v jedro:

       When the lp driver is built in to the kernel, you may use the
       LILO/LOADLIN command line to set the port addresses and interrupts
       that the driver will use.

       Syntax:      lp=port0[,irq0[,port1[,irq1[,port2[,irq2]]]]]

       For example:   lp=0x378,0   or   lp=0x278,5,0x378,7 **

       Note that if this feature is used, you must specify *all* the ports
       you want considered, there are no defaults.  You can disable a
       built-in driver with lp=0.

  e je podpora naloena kot modul v jedru razliice Linuxa 2 ali
  zadnjih 1.3.x, je mogoe doloiti V/I naslove in prekinitvene vrstice
  v ukazni vrstici za klic insmod (ali v /etc/conf.modules, e naj
  prizadene kerneld) z uporabo obiajne skladnje.  Parametri so
  io=port0,port1,port2 in irq=irq0,irq1,irq2.  Preberite stran o ukazu
  insmod <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/insmod.1.html> v
  referennem prironiku za ve informacij o tem.

  **Za tiste med vami, ki (kot jaz) nikoli ne najdete standardnih
  tevilk vrat, ko jih potrebujete, so podane v drugem primeru zgoraj.
  Druga vrata (lp0) so na naslovu 0x3bc.  Pojma nimam, katero prekinitev
  navadno uporabljajo.

  Izvorna koda gonilnika vzporednih vrat v Linuxu je v datoteki
  /usr/src/linux/drivers/char/lp.c.


  3.2.  Naprava parport (jedra >= 2.1.33)


  Zaeni z jedri 2.1.33 (in na voljo kot popravek za jedro 2.0.30), je
  naprava lp le odjemalec nove naprave parport.  Naprava parport dodatno
  odpravlja veliko teav, ki so morile stari gonilnik naprave lp --
  lahko deli vrata z drugimi gonilniki, dinamino dodeljuje dostopna
  vzporedna vrata tevilkam naprav, namesto, da vsiljuje fiksno
  korespondenco med V/I naslovi in tevilkami vrat, in tako naprej.

  Prihod naprave parport je omogoil mnoico novih gonilnikov za
  vzporedna vrata za stvari, kot so pogoni ZIP, CD-ROM-i, diski
  Backpack, in tako naprej.  Nekateri od teh gonilnikov so na voljo tudi
  v razliicah za jedra 2.0.x; ozrite se po Spletu.

  Gonilnik parport bom obdelal podrobneje, ko ga bom zael uporabljati
  tudi sam.  Do takrat lahko preberete datoteko
  Documentation/parport.txt v izvorni kodi vaega jedra, ali pogledate
  na spletno stran parport
  <http://www.cyberelk.demon.co.uk/parport.html>.


  3.3.  Naprave na zaporednih vratih


  Naprave na zaporednih vratih se v Linuxu obiajno imenujejo podobno
  kot /dev/ttyS1. Pripomoek stty
  <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/stty.1.html> vam bo
  dovoljeval interaktivni pregled ali nastavitev zaporednih vrat;
  setserial <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/setserial.8.html>
  vam pomaga nadzorovati nekaj dodatnih atributov in nastaviti
  prekinitve (IRQ) in V/I naslove za nestandardna vrata.  Ve o
  zaporednih vratih v Linuxu lahko najdete v spisu Serial-HOWTO
  <http://metalab.unc.edu/mdw/HOWTO/Serial-HOWTO.html>.

  e uporabljate poasen zaporedni tiskalnik s kontrolo pretoka (flow
  control), lahko ugotovite, da so nekatera od vaih tiskalnikih
  opravil odrezana.  To je lahko zaradi zaporednih vrat, katerih
  privzeto obnaanje je ienje nepreneenih znakov iz vmesnega
  pomnilnika po 30 sekundah od trenutka zaprtja naprave za ta vrata.
  Vmesni pomnilnik lahko vsebuje do 4096 znakov, in e va tiskalnik
  uporablja kontrolo pretoka in je dovolj poasen, da ne more sprejeti
  vseh podatkov iz vmesnega pomnilnika niti po 30 sekundah, ko
  tiskalniko programje zapre zaporedna vrata, se zadnji del vsebine
  vmesnega pomnilnika izgubi.  Ta problem lahko diagnosticirate z ukazom

       cat datoteka > /dev/ttyS2

  e ta ukaz popolnoma izpie kraje datoteke, dalje pa le odrezano,
  tii zajec v tem grmu.

  30-sekundni asovni interval lahko nastavite kot izbiro closing_wait v
  ukazni vrstici za klic setserial (razliica 2.12 in pozneje).
  Zaporedna vrata stroja se navadno inicializirajo s klicem setserial v
  zagonski datoteki rc.serial.  Klic za nastavitev tiskalnikih
  zaporednih vrat lahko spremenite tako, da vstavite closing_wait hkrati
  z drugimi izbirami za nastavitev teh vrat.


  4.  Podprti tiskalniki


  Jedro Linuxa najvekrat podpira vsak tiskalnik, ki ga priklopite na
  zaporedna ali vzporedna vrata, a obstajajo stvari, pri katerih morate
  biti previdni, in tiskalniki, ki jih ne boste mogli uporabiti, etudi
  lahko (elektrino miljeno) komunicirajo z Linuxom.  V glavnem so med
  temi nezdruljivimi tiskalniki tisti, ki se zanaajo na ,,Windows
  Printing System``.  (Pogosto so nedolono oznaeni z oznako ,,for
  Windows``, ali imenovani ,,tiskalniki GDI``.)  Ti tiskalniki ne
  delujejo z Linuxom.  Sploh nimajo nobene ,,pameti``, in se zanaajo na
  procesor raunalnika za opravljanje veine dela, ki ga je
  tradicionalno moral opravljati tiskalnikov procesor.  al se to delo
  lahko opravi le z gonilniki, ki jih dobavi proizvajalec, in ki
  delujejo le pod Microsoft Windows.  Torej ne kupujte taknih
  tiskalnikov za uporabo v Linuxu.  (e e imate tak tiskalnik,
  obstajajo ovinki, ki prepriajo Linux, da tiska na njem, a so precej
  nerodni in jih sam nikoli nisem preizkusil.  Glejte razdelek
  ,,Tiskalniki le-za-Windows`` v tem sestavku.)


  4.1.  Postscriptni tiskalniki


  Kar se tie tiskalnikov, ki pa delujejo z Linuxom, je najbolja izbira
  nakup tiskalnika z vgrajeno podporo za PostScript.  Skoraj vse
  programje v Unixu izdeluje tiskalniki izhod v PostScriptu, torej je
  oitno lepo imeti tiskalnik, ki direktno podpira PostScript.  al je
  podpora PostScriptu redka izven podroja laserskih tiskalnikov, in
  navadno predstavlja drag dodatek.

  Programje za Unix in zalonika industrija na splono sta posvojila
  Postscript kot standardni tiskalniki krmilni jezik.  To se je zgodilo
  zaradi veih razlogov:

     Timing
        Postscript je bil sestavni del tiskalnika Apple Laserwriter,
        popolnega spremljevalca raunalniku Macintosh in tiskalnika, ki
        je v veliki meri odgovoren za revolucijo namiznega zalonitva v
        osemdesetih letih.

     Je neodvisen od naprave
        Programe v Postscriptu lahko poenete tako, da tvorijo izhod na
        tokovnem zaslonu, vektorskem zaslonu, faksirni napravi, ali
        tiskalnikem mehanizmu skoraj katerekoli vrste, brez sprememb
        izvornega programa.  Postscriptni izhod bo izgledal enako na
        katerikoli postscriptni napravi, vsaj v mejah zmogljivosti
        tiskalnika.  Pred stvaritvijo oblike PDF so ljudje izmenjevali
        na zvezi kompleksne spise v obliki Postscript.  Edini razlog, da
        se ta standard ni ,,prijel`` je bil, da stroji z Windows navadno
        niso vkljuevali pregledovalnikov za Postscript, zato je
        podjetje Adobe doloilo hiperpovezave in komprimiranje za
        Postscript, ter rezultatu reklo ,,PDF``, razirjalo
        pregledovalnike za novo obliko in nalo trie za njihova
        ,,precejevalna`` orodja (Adobe Distiller).  Vendar sem malce
        skrenil s poti ...

     Je pravi programski jezik
        Postscript je popoln programski jezik; v njem lahko piete
        programe, ki ponejo skoraj karkoli.  To je predvsem uporabno za
        doloanje podprogramov na zaetku vaega programa za vekratno
        reprodukcijo zapletenih zadev v vaem spisu: tako lahko doloite
        logotipe ali velik napis ,,VZOREC`` v ozadju.

     Je odprt standard
        Postscript je popolnoma doloen v javno dostopnih knjinih
        zbirkah (ki jih lahko najdete v vsaki dobri knjigarni).  eprav
        ga je razvil Adobe in ponuja njegove poglavitne komercialne
        izvedbe, tudi drugi proizvajalci, kot Aladdin, izdelujejo
        neodvisno napisane izvedbe.


  4.2.  Nepostscriptni tiskalniki


  e nimate (vejega) prorauna, potrebnega za nakup tiskalnika
  PostScipt, lahko uporabljate katerikoli tiskalnik, ki ga podpira
  Ghostscript, prosti interpreter za PostScript, uporabljan namesto
  pravega tiskalnika s postscriptno podporo.  Spletna stran Ghostscript
  Home Page <http://www.cs.wisc.edu/~ghost/> vsebuje seznam podprtih
  tiskalnikov in podatke o statusu novih in poskusnih gonilnikov.
  Vedite, da ta stran nateva tiskalnike, podprte v zadnji razliici
  Ghostscripta, medtem, ko veina distribucij Linuxa izhaja z nekako
  zastarelimi razliicami Ghostscripta, zaradi licence.  Na sreo
  obstaja navadno vnaprej pakirana svea razliica Ghostscripta,
  dostopna v podroju s prispevki (angl. contrib area) posameznih
  distribucij.  Prosim, pomagajte izboljati spletno stran o podpori
  tiskalnikov v Ghostscriptu s svojimi poroili o uspehu ali neuspehu,
  kot zahtevajo.

  Podjetje Adobe ima zdaj nov tiskalniki jezik imenovan ,,PrintGear``.
  Mislim, da gre za zelo poenostavljen jezik v binarnem formatu z nekaj
  dediine PostScripta, a brez zdruljivosti z njim.  In nisem slial,
  da bi ga Ghostscript podpiral.  A nekateri tiskalniki PrintGear
  podpirajo druge jezike kot PCL, in ti tiskalniki bodo delovali v
  Linuxu (le e se izvedba PCL nahaja v tiskalniku in ne v gonilniku za
  Windows).


  4.3.  Zapiski, specifini tiskalnikom


  Ta razdelek je, in bo vedno, nepopoln.  A katerakoli informacija, ki
  sem jo dal, mora biti vedno pravilna, torej pojdimo:


     Canon
        Canon izdeluje vrsto brizgalnih tiskalnikov.

        Canon BJ-10ex
           Neko poroilo predlaga, da bo va Canon deloval veliko bolje
           v nainu Epson LQ (nastavite ga s stikalom dip).  Menda je
           bil izhod v nainu Canon prekinjen ali napaen.  eprav je v
           Ghostscriptu zelo eksplicitna podpora za Canon, torej imate
           lahko sreo.

        BJ-200
           Modela 200 in 210 delujeta v rno-belem nainu.  Glejte stran
           Patricka Lamberta <http://linux.fastethernet.net/canon-
           bj.html> za ve informacij.

        BJC-4000
           Mnogi tiskalniki iz serije 4000 delujejo z gonilnikom bjc600.

        BJC-7000
           Nekateri ali vsi tiskalniki serije 7000 so namenjeni le
           tiskanju v Windows; Canon noe izdati podrobnosti o
           programiranju teh tiskalnikov.

     Lexmark
        Lexmark (vasih del podjetja IBM, se mi zdi) izdeluje veliko
        tiskalnikov; vendar je veliko od njih tiskalnikov le za Windows,
        vkljuno z:

        *  Color Jetprinter 1000
        *  Color Jetprinter 1020 (a ne Business Edition)
        *  Color Jetprinter 2030
        *  Color Jetprinter 2050
        *  Color Jetprinter 2070
        *  Color Jetprinter 7000 (vendar berite nadaljevanje)
        *  Color Jetprinter 7200
        *  Winwriter 100
        *  Winwriter 150c
        *  Winwriter 200

        Drugi tiskalniki Lexmark lahko delujejo ali pa tudi ne.

        Optra Color 40 in 45
           Vse vrste rei, kot so poravnava, nalaganje kasete, in tako
           naprej, se opravljajo pod programskim nadzorom (v Windows).
           Vendar je Lexmark priskrbel C-jevski program za Unix, s
           katerim lahko izvedete te stvari v Linuxu.  Dostopen je z
           mojega podroja za jemanje
           <http://www.picante.com/~gtaylor/download/printing/cartutil.c>.
           Hvala Daleu Sniderju za nadlegovanje Lexmarka in pridobitev
           tega programa.

        Jetprinter 7000
           Obstaja zgodnji gonilnik
           <http://bimbo.fjfi.cvut.cz/~paluch/l7kdriver/> Henryka
           Palucha, ki ponuja rnobelo tiskanje loljivosti 600 dpi.
           Mogoe bo ta gonilnik deloval tudi s tiskalniki Lexmark
           modelov 3200, 5000, 5700 ali 7200, vendar to ni bilo
           preizkueno in bo verjetno potrebno dodatno uglaevanje.

     Epson
        S shemo Uniprint v Ghostscriptu 5.x so dobro podprti razlini
        modeli Epson Stylus Color.  Glejte domao stran Michaela Holvea
        <http://eunuchs.org/epson/index.html> za ve informacij.

     NEC SuperScript
        NEC-ove serije poceni tiskalnikov ponujajo podporo PCL in
        PrintGear in so v splonem privlani tiskalniki.  al je, v
        veini teh modelov, podpora PCL omejena na PCL nivoja 4.5, ki
        omogoa tiskanje le na 300 dpi.  Nivoji PCL 5e, 6, in viji
        omogoajo izhod s 600 dpi.

     Hewlett Packard

        DeskJet
           Deluje veina modelov HP DeskJet, a obstajajo razline vrste
           le-teh.  Veina od njih je tiskalnikov PCL razliice 3; za
           njih (in vse druge tiskalnike PCL 3) obstaja gonilnik hpdj,
           ki ga razirja Martin Lottermoser
           <ftp://ftp.pdb.sni.de/pub/utilities/misc/hpdj.html>.
           Tiskalniki 710, 720C, 722C, 820C in 1000C so tiskalniki PPA,
           ki se lahko uporabljajo v rnobeli tehniki s pripomokom
           pbm2ppa Toma Normana
           <http://www.rpi.edu/~normat/technical/ppa/>.

        LaserJet
           Tudi veina tiskalnikov LaserJet deluje povsem dobro.
           Idealna je monost tiskanja Postscripta, a tudi brez tega bo
           delovala podpora za PCL, ki jo ponuja Ghostscript.

        JetDirect
           S tiskalniki HP, opremljenimi s tehnologijo JetDirect (tj.,
           ethernetni tiskalniki), lahko upravljate z uporabo programja
           WebJet <http://www.hp.com/go/webjetadmin>, ki ga HP ponuja za
           Linux.


  5.  Katero akalniko programje?


  Do nedavnega je bila izbira uporabnikov Linuxa preprosta -- vsi so
  uporabljali dobri stari lpd, prepisan skoraj dobesedno iz kode Net-2
  za sisteme BSD.  Tudi dandanes veina prodajalcev prilaga to
  programje.  A to se zaenja spreminjati.  Sistemi, podobni SVR4,
  vkljuno s Sunovim Solarisom, prihajajo s povsem druganim tiskalniko
  akalnim (spooling) paketom, osredotoenim na lpsched.  In obstajajo
  znaki, da bodo nekateri prodajalci Linuxa prestopili k ponudbi LPRng,
  precej manj antini izvedbi tiskalnikega akanja, ki je prosto
  dostopna.  LPRng je precej laja za upravljanje na velikih namestitvah
  (berite: ve kot en tiskalnik, katerikoli zaporedni tiskalniki ali
  katerikoli udni omreni tiskalniki ne-lpd) in ima manj straljivo
  nakljuno programsko osnovo kot obiajni lpd.  Paket LPRng se lahko
  tudi povsem upravieno pohvali, da je varno zasnovan -- ni nobenih
  binarnih datotek SUID in podpira avtentifikacijo s PGP ali Kerberos.
  Trenutno je, eprav v lui novih monosti, lpd verjetno v redu za
  veino uporabnikov Linuxa.  eprav ni najsodobneji sistem, deluje v
  redu, ko je enkrat nastavljen, in je dobro razumljiv in obirno
  dokumentiran v raznih knjigah o Unixu.

  e elite ve podatkov o LPRng, preverite spletno stran LPRng Web Page
  <http://www.astart.com/lprng/LPRng.html>.  Prihodnje razliice tega
  HOWTO-ja bodo vkljuevale informacije o uporabi tako LPRng, kot tudi
  obiajnega lpd.


  6.  Kako to deluje, osnova


  e elite pravilno usposobiti tiskanje, morate razumeti, kako deluje
  sistem lpd.

  Lpd pomeni Line Printer Daemon (pritajeni strenik vrstinega
  tiskalnika), in se nanaa v razlinih kontekstih tako na tiskalniki
  strenik, kot tudi na celo zbirko programov, ki poganjajo tiskalniko
  akanje.  Ti so:

     lpd
        akalniki pritajeni strenik.  Eden od teh tee in nadzoruje
        vse na stroju, in po eden tee na vsak tiskalnik, ko tiskalnik
        tiska.

     lpr
        Uporabniki akalni ukaz. Lpr stopi v stik z lpd in vstavi novo
        tiskalniko opravilo v akalno vrsto.

     lpq
        Navede opravila v tiskalniki akalni vrsti.

     lpc
        Nadzorni ukaz sistema lpd.  Z lpc lahko ustavite, zaenete,
        preuredite itd., opravila v tiskalniki akalni vrsti.

     lprm
        lprm odstrani opravilo iz tiskalnike akalne vrste.

  Kako se to prilega skupaj?  No, ko se sistem zaene, se poene lpd.  S
  pregledom datoteke /etc/printcap ugotovi za katere tiskalnike bo
  urejal akalne vrste.  Vsaki, ko kdo poene lpr, lpr kontaktira lpd
  skozi poimenovano vtinico (angl. named socket) /dev/printer, in
  nakrmi lpd z datoteko za izpis in nekaj podatki o tem, kdo tiska in
  kako naj stvar natisne.  Lpd potem izpie datoteko na primernem
  tiskalniku.

  Sistem lp je bil prvotno nartovan za vrstine tiskalnike -- se pravi,
  ljudje so veinoma tiskali besedila v ASCII.  Izkae pa se, da je
  potrebno le malo dodatnega opisa, da naredimo lpd delujo povsem dobro
  za dananja tiskalnika opravila, ki so pogosto v obliki PostScript,
  ali dvi, ali v tekstovni obliki, ali ...


  7.  Kako nastaviti zadeve, osnova


  7.1.  Tradicionalna nastavitev lpd


  Najmanja sestava lpd-ja naredi sistem, ki sprejema datoteke v akalno
  vrsto in jih natisne.  Ne ozira se na to, ali jih va tiskalnik sploh
  razume, in vam verjetno ne bo dovoljeval izdelavo privlanega izhoda.
  Vseeno je to prvi korak k razumevanju, zato berite naprej!

  e elite dodati tiskalniko akalno vrsto v lpd, morate dodati vnos v
  datoteko /etc/printcap, in narediti nov akalni imenik pod
  /var/spool/lpd.

  Vnos v /etc/printcap izgleda podobno:

       # LOKALNI djet500
       lp|dj|deskjet:\
               :sd=/var/spool/lpd/dj:\
               :mx#0:\
               :lp=/dev/lp0:\
               :sh:

  To definira akalno vrsto, imenovano lp, dj, ali deskjet, ki aka v
  imeniku /var/spool/lpd/dj, z nobenih omejitev velikosti za posamezno
  opravilo, ki tiska na napravo /dev/lp0, in, ki nima naslovne strani (z
  imenom osebe, ki tiska, ipd.)  dodane v ospredje tiskalnikega oprav
  ila.

  Zdaj z ukazom man printcap preberite stran v referennem prironiku za
  printcap

  Vse zgornje izgleda zelo preprosto, a tukaj je skrit kavelj -- e ne
  poiljate datotek, ki jih DeskJet 500 lahko razume, bo ta DeskJet
  tiskal udne stvari.  Na primer, e poljete povsem obiajno tekstovno
  datoteko Unixa na tiskalnik deskjet, bo ta dobesedno razumel znake za
  novo vrstico, in dobili bomo:

       To je prva vrstica.
                          To je druga vrstica.
                                              To je tretja vrstica.

  in tako naprej.  Tiskanje postscriptne datoteke v to akalno vrsto nam
  bo dalo udovit izpis ukazov PostScripta, izpisanih s tem
  ,,stopniastim efektom``, a nobenega uporabnega izhoda.

  Gotovo je potrebno ve dela, in to je namen filtriranja.  Tisti med
  vami, ki dobro opaate in ste prebrali referenno stran o printcap,
  ste morda opazili atribute akalne vrste (angl. spool attributes) if
  in of.  No, if, ali vhodni filter, je natanko to, kar tukaj
  potrebujemo.

  e napiemo majhen ukazni skript imenovan filter, ki doda znake za
  pomik na zaetek vrste (angl. carriage return, CR) pred znake za konec
  vrstice, bomo s tem odpravilo stopniavost besedila.  Torej moramo v
  na vnos v printcap dodati vrstico z if:

       lp|dj|deskjet:\
               :sd=/var/spool/lpd/dj:\
               :mx#0:\
               :lp=/dev/lp0:\
               :if=/var/spool/lpd/dj/filter:\
               :sh:

  Preprost filtrirni skript filter bi lahko bil:

       #!perl
       # Zgornja vrstica mora v resnici vsebovati polno pot do
       # tolmaa perl.
       # Ta skript mora biti izvedljiv: chmod 755 filter
       while(<STDIN>){chop $_; print "$_\r\n";};
       # Morda boste eleli konati z znakom za izmet strani:
       # print "\f";

  e naredimo zgornje, smo dobili akalno vrsto, ki zna tiskati datoteke
  z obiajnimi besedili v Unixu in dobi smiselne rezultate.  (Da,
  obstaja tiri milijone boljih nainov, da napiemo ta filter, a le
  malo jih je nazornejih.  Naredite to bolj uinkovito.)

  Edina preostala teava je, da tiskanje navadnega teksta pravzaprav ni
  preve moderno -- gotovo bi bilo bolje, e bi lahko tiskali PostScript
  in druge urejene ali grafine tipe izhodov.  No, da, bilo bi, in to je
  preprosto storiti.  Metoda je preprosta raziritev zgornjega filtra za
  popravo vrstic.  e napiete filter, ki lahko sprejme poljuben tip
  datoteke kot vhod in v vsakem primeru naredi izhod istokrvnega
  DeskJeta, potem imate zares bister tiskalniki strenik!

  Tak filter se imenuje filter magic.  Ne utrujajte se s pisanjem tega,
  razen, e morate tiskati res udne zadeve -- na mrei obstaja veliko
  e napisanih.  APS Filter je med najboljimi, morda pa ima e vaa
  distribucija Linuxa orodje za nastavitev tiskalnikih rei, ki vam vse
  to olaja.


  7.2.  Dovoljenja datotek


  Zaradi ljudske zahteve vkljuujem spodaj izpis dovoljenj zanimivih
  datotek mojega sistema.  Obstaja veliko boljih nainov, da to
  storite, idealno z uporabo binarnih datotek SGID in ne tako, da vse
  napravite SUID root, a taken sistem sem dobil ob nakupu in zame
  deluje.  (Povsem odkrito, e vam va prodajalec ne more prodati niti
  delujoega strenika lpd, ste v godlji.)

       -r-sr-sr-x   1 root     lp    /usr/bin/lpr*
       -r-sr-sr-x   1 root     lp    /usr/bin/lprm*
       -rwxr--r--   1 root     root  /usr/sbin/lpd*
       -r-xr-sr-x   1 root     lp    /usr/sbin/lpc*
       drwxrwxr-x   4 root     lp    /var/spool/lpd/
       drwxr-xr-x   2 root     lp    /var/spool/lpd/lp/

  Lpd se mora trenutno poganjati kot root, da se lahko povezuje z nizko-
  otevilenimi vrati opravila lp.  Verjetno mora po povezovanju postati
  UID lp.lp ali nekaj takega, a mislim da, lenuh, ne postane.


  8.  Nabava tiskalnikega programja


  Veliko vnaprej napisanih filtrirnih paketov (in drugega, s tiskalnikom
  povezanega, programja) je dostopnih na Metalabu
  <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/>.  Tam lahko najdete
  pripomoke kot so psutils, a2ps, mpage, dvitodvi, flpr, itd.

  Vasih je bilo tam zunaj precej paketov, ki so se trudili olajati
  nastavitev tiskalnika.  Verjetno e vedno obstajajo, a eden od
  najboljih in najbolj sveih je paket APS Filter Andreasa Klemma, ki
  ima menujsko usmerjen konfigurator datoteke printcap in ureja
  praktino katerikoli tip vhoda, ki si ga lahko predstavljate.  e va
  prodajalec ne priloi prijetnega orodja za nastavitev tiskalnika, je
  APS Filter stvar za vas.


  9.  Reitve prodajalcev


  Ta razdelek je po definiciji nepopoln.  Poljite mi podrobnosti o vai
  najljubi distribuciji.


  9.1.  Red Hat


  Red Hat ima upravniko orodje z grafinim uporabnikim vmesnikom v
  nadzorni ploi (control-panel), s katerim lahko dodajate oddaljene
  tiskalnike in tiskalnike na lokalnih napravah.  Omogoa vam izbiro
  tiskalnika, podprtega v GhostScriptu, in datoteko naprave Unixa, na
  katero naj tiska, potem namesti tiskalniko vrsto v /etc/printcap in
  izpie kratek magini filter PostScript-in-ASCII, ki temelji na gs in
  programu nenscript.  Ta reitev deluje precej dobro in je v veini
  primerov enostavna za nastavitev.

  Red Hat odpove, kadar imate tiskalnik, ki ni podprt z njihovim
  standardnim Ghostscriptom (ki je GNU, ne aladdin Ghostscript, in ki
  podpira manj tiskalnikov).  Poglejte v zgornje zapiske o specifinosti
  tiskalnikov in na stran o zdruljivosti ghostscripta s tiskalniki, e
  ugotovite, da ne morete izkoristiti polno zmogljivosti vaega
  tiskalnika z originalnim programjem Red Hat.


  9.2.  Debian


  Debian ponuja izbiro med navadnim lpd in LPRng; LPRng je verjetno
  bolja izbira, razen, e so vae potrebe skromne (se pravi: en sam
  tiskalnik na zaporednih vratih).  Zdi se mi, da Debian ponuja tudi
  izbiro skriptov za nastavitev tiskalnika, kot sta paketa magicfilter
  in APC Filter; poskusite uporabiti enega od teh skriptov.


  9.3.  Druge distribucije


  Prosim, poljite mi podatke, kaj ponejo druge distribucije!


  10.  Ghostscript


  Ghostscript je neverjetno pomemben program za tiskanje v Linuxu.
  Veina tiskalnikega programja sistemov Unix ustvarja PostScript, ki
  je tipien, 100 US$ vreden, dodatek tiskalniku.  Ghostscript je, po
  drugi strani, prost program, in lahko ustvari jezik vaega tiskalnika
  iz PostScripta.  Ko ga zveete z vaim vhodnim filtrom za lpd, vam
  daje navidezni postscriptni tiskalnik in neznansko poenostavi
  ivljenje.

  Ghostscript je dostopen v dveh oblikah.  Komercialna razliica
  Ghostscripta, imenovana Aladdin Ghostscript, se lahko prosto uporablja
  za osebno uporabo, a ne sme biti razirjana s komercialnimi
  distribucijami Linuxa.  V splonem je priblino leto dni pred prostim
  Ghostscriptom; trenutno, na primer, podpira format Portable Document
  Format (PDF) za Adobe Acrobat, medtem, ko ga stareji Ghostscripti ne
  podpirajo.

  Prosta razliica Ghostscripta je GNU Ghostscript, in je preprosto
  postarana razliica, ki jo je podjetje Aladdin prijazno podarilo
  projektu GNU.  (Priznanje Aladdinu za ta dogovor; ve izdelovalcev
  programja bi moralo tako podpirati prosto programje.)

  Karkoli e ponete s programom gs, povsem se prepriajte, da ste ga
  pognali z izbiro za prepreitev dostopa do datotek (-dSAFER).
  PostScript je polno funkcionalen jezik in slab program v PostScriptu
  vam lahko povzroi precejen glavobol.

  Ko smo e pri PDF, ta je pravzaprav le malo ve kot organiziran
  PostScript v komprimirani datoteki.  Ghostscript lahko obvlada vhod v
  PDF prav tako, kot lahko obvlada PostScript.  Torej ste lahko prvi v
  vai ulici, ki ima tiskalnik, zmoen tiskati PDF.


  10.1.  Klicanje Ghostscripta


  Tipino se ghostscript poene s katerimkoli maginim filtrom, za
  katerega se odloite, a zaradi razhroevalnih namenov ga je pogosto
  prirono pognati direktno.

  gs -help vam izpie kratki informativni seznam izbir in dostopnih
  gonilnikov (bodite pozorni na to, da je to seznam gonilnikov, podprtih
  ob prevajanju, ne celoten seznam vseh dostopnih gonilnikov).

  V testne namene lahko poenete gs takole: gs izbire -q -dSAFER
  -sOutputFile=/dev/lp1 test.ps.


  10.2.  Fine nastavitve izhoda Ghostscripta


  Obstaja veliko stvari, ki jih lahko storite, e niste zadovoljni z
  izhodom programa gs (pravzaprav lahko storite karkoli se vam prekleto
  ljubi storiti, saj imate izvorno kodo).


  10.2.1.  Izhodni poloaj in velikost

  Poloaj, velikost in aspect ratio  slike na strani, se nadzoruje v
  ghostscriptu z gonilnikom, odvisnim od tiskalnika.  e se vam zdi, da
  prihajajo vae strani iz tiskalnika preve kratke ali predolge, ali
  prevelike za faktor dve, boste morda eleli pogledati modul z izvorno
  kodo za va gonilnik in nastavili parametre, da bodo ravno pravnji za
  vas.  al je vsak gonilnik drugaen, tako da vam ne morem tono
  povedati, kaj morate nastaviti, a veina kode je razumno dobro
  komentirane.


  10.2.2.  Gama, velikost pik, itd.

  Veina ne-laserskih tiskalnikov trpi zaradi dejstva, da so njihove
  pike precej velike.  Rezultat je pretemna slika.  e imate ta problem,
  morate uporabiti svojo prenosno funkcijo (angl. transfer function).
  Preprosto ustvarite naslednjo datoteko v knjininem imeniku
  ghostscripta in dodajte njeno ime v klicu gs prav pred pravo datoteko.
  Morda boste morali preskuati prave vrednosti, ki ustrezajo vaem
  tiskalniku.  Manje vrednosti dajo svetleji izpis.  Posebej, e va
  gonilnik uporablja Floyd-Steinbergov algoritem rasterizacije barv, so
  nizke vrednosti (0.2--0.15) verjetno dobra izbira.

  ---8<---- odreite in posnemite kot "gamma.ps" ----8<---
  %!
  %prenosne funkcije za CMYK (cian, krlatna, rumena, rna)
  {0.3 exp} {0.3 exp} {0.3 exp} {0.3 exp} setcolortransfer
  ---8<------------------8<---

  S temi nastavitvami je mogoe tudi popraviti tiskalnike, ki imajo
  nekakne barvne napake.  e naredite kaj takega, priporoam uporabo
  datoteke colorcir.ps, ki pride poleg ghostscripta (v podimeniku
  examples/), kot testno stran.


  11.  Kako tiskati na tiskalnik prek omreja


  Ena od lastnosti strenika lpd je tudi zmonost tiskanja prek omreja
  na tiskalnike, ki so fizino prikljueni na drugaen stroj.  S
  pazljivo kombinacijo filtrirnih skriptov in izbranih pripomokov lahko
  pripravite lpr do transparentnega tiskanja na tiskalnike na vseh
  vrstah omreij.


  11.1.  Na gostitelju z Unix/lpd

  e elite dovoliti oddaljenim strojem tiskanje na vaem tiskalniku,
  morate nateti te stroje v datoteki /etc/hosts.equiv ali
  /etc/hosts.lpd.  (Pozor, natetje v hosts.equiv ima tudi druge uinke;
  prepriajte se, da veste, kaj ponete, e tam navedete nek stroj.)
  Tiskanje na svojem tiskalniku lahko dovolite tudi le posameznih
  uporabnikom drugih strojev s tem, da uporabite atribut rs; preberite
  stran ukaza lpd v referennem prironiku.


  11.1.1.  Z lpd

  Za tiskanje na drugem stroju napravite podoben vnos v datoteko
  /etc/printcap:

       # ODDALJENI djet500
       lp|dj|deskjet:\
               :sd=/var/spool/lpd/dj:\
               :rm=stroj.tam.nekje.ustanova.si:\
               :rp=printername:\
               :lp=/dev/null:\
               :sh:

  Opazite, da je na lokalnem stroju e vedno akalni imenik, ki ga ureja
  lpd.  e je oddaljen stroj zaseden ali ni prikljuen, tiskalnika
  opravila akajo na lokalnem stroju, dokler jih ni mogoe poslati.


  11.1.2.  Z rlpr

  Ukaz rlpr lahko uporabite za poiljanje tiskalnikih opravil
  neposredno v akalno vrsto oddaljenega stroja, ne da bi morali posebej
  nastavljati lpd.  To je najbolj uporabno v poloajih, ko le obasno
  tiskate na razline tiskalnike.  Iz najave programa rlpr:

  Rlpr uporablja TCP/IP za poiljanje opravil na strenike lpd kjerkoli
  na omreju.
  Za razliko od lpr, ni potrebno, da so oddaljeni tiskalniki eksplicitno
  znani stroju, s katerega elite tiskati (npr.  prek datoteke
  /etc/printcap) in je torej precej bolj fleksibilen in potrebuje manj
  administracije.

  rlpr lahko uporabljate povsod tam, kjer lahko uporabljate
  tradicionalni lpr, in je nazaj zdruljiv s tradicionalnim BSD-jevim
  ukazom lpr.

  Glavna mo, ki jo daje rlpr je mo oddaljenega tiskanja s kjerkoli,
  kamorkoli, ne glede na nastavitve sistema s katerega elite tiskati.
  Deluje lahko kot filter, prav kot tradicionalni lpr, zato lahko
  odjemalci kot so netscape, xemacs, itd., ki se izvajajo na oddaljenem
  stroju, tiskajo na vaem lokalnem stroju z malo truda.

  Rlpr je dostopen na MetaLabu
  <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/>.


  11.2.  Na tiskalnik v Win95, WinNT, LanManager, ali Samba


  Obstaja spis Printing to Windows mini-HOWTO, ki vsebuje ve informacij
  kot jih najdete tukaj.

  Mogoe je preusmeriti akalno vrsto lpd skozi program smbclient (del
  zbirke samba) na tiskalniko storitev SMB, poivajoo na TCP/IP.
  Samba vkljuuje skript, imenovano smbprint, ki to stori.  Na kratko,
  postavite konfiguracijsko datoteko za doloen tiskalnik, na katerega
  tiskate, v akalni imenik (spool directory) in namestite skript
  smbprint kot if.

  Vnos v /etc/printcap je taken:

       lp|remote-smbprinter:\
           :lp=/dev/null:sh:\
           :sd=/var/spool/lpd/lp:\
           :if=/usr/local/sbin/smbprint:

  Za ve podatkov, kako to sestaviti, morate prebrati dokumentacijo
  znotraj skripta smbprint.

  Uporabite lahko tudi smbclient in oddate datoteko neposredno v
  tiskalniko storitev SMB, ne da bi vkljuevali lpd.  Glejte stran v
  referennem prironiku (man smbclient).


  11.3.  Na tiskalnik pod NetWare


  Zbirka ncpfs vkljuuje pripomoek imenovan nprint, ki poskrbi za enako
  funkcionalnost kot smbprint, le za NetWare.  Paket ncpfs lahko dobite
  na MetaLabu.  Iz vnosa LSM razliice 0.16:

       S paketom ncpfs lahko nameate pogone vaega strenika Net
       Ware pod Linuxom.  Lahko tudi tiskate v tiskalnike vrste
       NetWarea in uvrate tiskalnike vrste NetWarea v
       tiskalniki sistem Linuxa.  Potrebujete jedro 1.2.x ali
       1.3.54 in veje.  ncpfs ne deluje s katerimkoli jedrom pod
       1.3.54.

  e elite pripraviti nprint do delovanja ez lpd, napiite majhen
  ukazni skript za izpis standardnega vhoda (stdin) na NetWareov
  tiskalnik, in jo namestite kot vhodni filter (if) za tiskalniko vrsto
  za lpd.  Dobili boste nekaj takega:

       sub2|remote-NWprinter:\
               :lp=/dev/null:sh:\
               :sd=/var/spool/lpd/sub2:\
               :if=/var/spool/lpd/nprint-script:

  Skript nprint-script lahko izgleda priblino takole:

       #! /bin/sh
       # Najprej preizkusite raun "guest" brez gesla!
       /usr/local/bin/nprint -S net -U name -P passwd -q printq-name -


  11.4.  Na tiskalnik pod EtherTalk (Apple)


  Paket netatalk vkljuuje nekaj takega kot nprint in smbclient.  Drugi
  so dokumentirali postopek za tiskanje na in iz omreja Apple veliko
  bolje, kot ga bom sam kdajkoli; glejte spis Linux Netatalk-HOWTO
  <http://thehamptons.com/anders/netatalk/>.


  11.5.  Na HP ali drug tiskalnik omreja ,ethernet`


  HP-ji in nekateri drugi tiskalniki pridejo skupaj z omrenim vmesnikom
  na katerega lahko neposredno tiskate s pomojo lpd.  Uporabljati
  morate navodila, priloena vaem tiskalniku ali njegovemu omrenemu
  prikljuku, a splonem lahko takni tiskalniki delujejo z lpd in imajo
  eno ali ve akalnih vrst na katere lahko tiskate.  HP, na primer,
  lahko deluje s podobno datoteko printcap:

       lj-5|remote-hplj:\
               :lp=/dev/null:sh:\
               :sd=/var/spool/lpd/lj-5:\
               :rm=ime.tiskalnika.si:rp=raw:

  Tiskalniki HP Laserjet z vmesniki Jet Direct v splonem podpirajo dve
  vgrajeni vrsti za lpd -- surovo (,,raw``), ki sprejema PCL (in morda
  tudi PostScript) in tekstovno (,,text``), ki sprejema navaden ASCII
  (in samodejno odpravi efekt stopnic).  e imate tiskalnik z JetDirect
  Plus3 s tremi vhodnimi vrati, se vrste imenujejo ,,raw1``, ,,text2``,
  in tako naprej.

  Bodite pozorni na to, da je podjetje ISS identificiralo veje tevilo
  napadov, ki blokirajo vmesnike HP Jetdirect.  Veina od teh se je
  zgodila od zaetka jeseni 1998.

  V velikem okolju, posebej v takem velikem okolju, kjer nekateri
  tiskalniki ne podpirajo PostScripta, je lahko uporabno ustvariti
  poseben  tiskalniki strenik, na katerega tiskajo vsi stroji in na
  katerem teejo opravila GhostScripta.
  Va Linux lahko torej deluje kot akalni strenik za tiskalnik, tako,
  da lahko uporabniki vaega omreja konajo svoja tiskalna opravila
  hitro in nadaljujejo z delom, ne da bi morali akati, da bo tiskalnik
  natisnil izpis drugega uporabnika.  To je priporoeno tudi, e imate
  nepopravljive stare tiskalnike HP Jetdirect; zmanjuje verjetnost
  blokiranja tiskalnika (angl. printers wedging).

  Za kaj takega, napravite akalno vrsto na vaem Linuxu, ki kae na HP
  LJ z omreno podporo (kot zgoraj).  Zdaj nastavite vse odjemalce vae
  mree LAN, da bodo kazali na akalno vrsto Linuxa (npr. lj-5 v
  zgornjem primeru).

  Nekateri mreni tiskalniki HP oitno ne upotevajo nastavitev naslovne
  strani, ki jo poljejo odjemalci; njihovo notranje narejeno stran
  lahko izkljuite tako, da se s telnet prikljuite na tiskalnik,
  dvakrat pritisnete Enter, napiete ,,banner: 0`` in potem ,,quit``.
  Obstajajo tudi druge nastavitve, ki jih lahko tako spremenite;
  napiite ,,?`` za seznam.


  11.5.1.  Na stareje HP-je

  Nekateri tiskalniki (in omrene tiskalnike ,,rne katle``) podpirajo
  le krasne majhne povezave TCP brez dodatnega protokola.  V tej
  kategoriji so opazni zgodnji modeli kartic JetDirect (vkljuno z
  nekaterimi JetDirectEx).  V bistvu morate za tiskanje na tak tiskalnik
  odpreti povezavo TCP na doloenih vratih (tipino 9100, ali 9100, 9101
  in 9102 na katlah s tremi vrati) in noter natlaiti vae tiskalniko
  opravilo.  LPRng ima vgrajeno podporo za tlaenje tiskalnikih opravil
  na nakljuna vrata TCP, a z BSD-jevim lpd to ni tako preprosto.  To
  lahko storite, med drugim, v Perlu:

  #!/usr/bin/perl
  # Hvala Danu McLaughlinu, ker je napisal izvorno razliico
  # tega skripta (in Jimu W. Jonesu, ker je sedel poleg Dana, ko
  # mi je pisal za pomo ;)

  $fileName = @ARGV[0];

  open(IN,"$fileName") || die "Can't open file $fileName";

  $dpi300     = "\x1B*t300R";
  $dosCr      = "\x1B&k3G";
  $ends = "\x0A";

  $port =  9100 unless $port;
  $them = "bach.sr.hp.com" unless $them;

  $AF_INET = 2;
  $SOCK_STREAM = 1;
  $SIG{'INT'} = 'dokill';
  $sockaddr = 'S n a4 x8';

  chop($hostname = `hostname`);
  ($name,$aliases,$proto) = getprotobyname('tcp');
  ($name,$aliases,$port) = getservbyname($port,'tcp')
      unless $port =~ /^\d+$/;;
  ($name,$aliases,$type,$len,$thisaddr) =
          gethostbyname($hostname);
  ($name,$aliases,$type,$len,$thataddr) = gethostbyname($them);
  $this = pack($sockaddr, $AF_INET, 0, $thisaddr);
  $that = pack($sockaddr, $AF_INET, $port, $thataddr);

  if (socket(S, $AF_INET, $SOCK_STREAM, $proto)) {
  #    print "socket ok\n";
  }
  else {
      die $!;
  }
  # Give the socket an address.
  if (bind(S, $this)) {
  #    print "bind ok\n";
  }
  else {
      die $!;
  }

  # Call up the server.

  if (connect(S,$that)) {
  #    print "connect ok\n";
  }
  else {
      die $!;
  }

  # Set socket to be command buffered.

  select(S); $| = 1; select(STDOUT);

  #    print S "@PJL ECHO Hi $hostname! $ends";
  #    print S "@PJL OPMSG DISPLAY=\"Job $whoami\" $ends";
  #    print S $dpi300;

  # Avoid deadlock by forking.

  if($child = fork) {
      print S $dosCr;
      print S $TimesNewR;

      while (<IN>) {
          print S;
      }
      sleep 3;
      do dokill();
  } else {
      while(<S>) {
          print;
      }
  }

  sub dokill {
      kill 9,$child if $child;
  }


  11.6.  Poganjanje if  za oddaljene tiskalnike


  udna posebnost lpd je, da se if ne poene za oddaljene tiskalnike.
  e ugotovite, da morate pognati if, lahko to storite tako, da naredite
  dvojno akalno vrsto in prevrstite opravilo.  Na primer, poglejte tole
  datoteko printcap:

       lj-5:\
               :lp=/dev/null:sh:\
               :sd=/var/spool/lpd/lj-5:\
               :if=/usr/lib/lpd/filter-lj-5:
       lj-5-remote:lp=/dev/null:sh:rm=ime.tiskalnika.si:\
               :rp=raw:sd=/var/spool/lpd/lj-5-raw:

  V tej lui je skript filter-lj-5 taken:

       #!/bin/sh
       gs <izbire> -q -dSAFER -sOutputFile=- - | \
               lpr -Plj-5-remote -U$5

  Izbira -U za lpr deluje le, e je lpr pognan pritajeno (angl. daemon)
  in pravilno nastavi ime poiljatelja opravila v e enkrat poslano
  vrsto.  Verjetno morate uporabiti bolj robustno metodo za doloitev
  uporabnikega imena, saj v nekaterih primerih to ni peti argument.
  Glejte stran referennega prironika o printcap.


  11.7.  Iz Windows


  Tiskanje iz odjemalca z Windows (ali morda z OS/2) na strenik z
  Linuxom je direktno podprto ez SMB z uporabo paketa SAMBA, ki podpira
  tudi deljenje datotek med datotenim sistemom Linuxa in odjemalci z
  Windows.

  Samba vkljuuje precej popolno dokumentacijo, obstaja tudi dober
  spisek pogosto zastavljenih vpraanj z odgovori, ki pokriva to temo.
  Na svoji katli z Linuxom lahko nastavite magini filter in tiskate
  skozi njega PostScript, ali pa uporabljate posebne tiskalniku
  specifine gonilnike na vseh strojih z Windows in imate za njih
  akalno vrsto brez vsakrnih filtrov.  Zanaanje na gonilnike v
  Windows lahko v nekaterih primerih da bolji izpis, a je malce
  teavneje administrativno opravilo, e imate veliko katel z Windows.
  Zato najprej poskusite PostScript.


  11.8.  Iz raunalnika Apple


  Netatalk podpira tiskanje z odjemalcev Apple ez EtherTalk.  Glejte
  spletno stran Netatalk HOWTO Page
  <http://thehamptons.com/anders/netatalk/> za ve informacij.


  11.9.  Iz NetWare-a


  Paket ncpfs vkljuuje demonski strenik pserver, ki ga lahko uporabite
  za ustvarjanje opravila za tiskalniko akalno vrsto NetWare-a.  Kakor
  razumem, ta sistem potrebuje NetWare, grajen na Bindery, kot je 2.x,
  3.x, ali 4.x z omogoenim povezovalnim dostopom.

  Za ve podatkov o ncpfs in programu pserver glejte mesto za FTP ncpfs
  <ftp://ftp.gwdg.de/pub/linux/misc/ncpfs/>.


  12.  Tiskalniki le-za-Windows


  Kot sem e omenil, so nekateri tiskalniki inherentno nepodprti, saj ne
  razumejo obiajnega tiskalnikega jezika in namesto tega uporabljajo
  procesor raunalnika za izdelavo bitne slike, ki se nato s fiksno
  hitrostjo pretoi v tiskalnik.  V nekaterih primerih ti tiskalniki
  razumejo nekaj obiajnega, kot je PCL, a pogosto ne.  V nekaterih
  (zares poceni) primerih, tiskalnik niti ne uporablja obiajne
  vzporedne povezave, temve je odvisen od proizvajalevega gonilnika za
  emulacijo tega, kar bi moralo biti strojno podprto obnaanje
  (najpomembneje - rokovanje).

  V vsakem primeru obstaja nekaj monih ovinkov, e ste e obtiali s
  takno polomijo.


  12.1.  Preusmerjevalnik v Ghostscriptu na Windows


  Obstaja tiskalniki gonilnik za Windows (imenovan mswinpr2), ki poene
  tiskalniko opravilo skozi Ghostscript, preden ga zares natisne.
  (Nekaj kot filter if v lpd-ju za Unix.)  Obstaja tudi nov gonilnik za
  Ghostscript, ki tiska z uporabo klicev GDI v Windows.  e vzamemo to
  dvoje skupaj, naj bi(tm) to dovoljevalo stroju z Windows tiskanje
  PostScripta na tiskalnik le-za-Windows s proizvajalevim gonilnikom.

  e vam uspe to usposobiti, lahko potem sledite zgornjim navodilom o
  tiskanju iz Linuxa preko omreja na tiskalnik sistema Windows.  S tem
  boste dovolili Unixom (in drugim Windows, Mac, itd.) tiskanje na vaem
  polomljenem tiskalniku.

  Se pravi, tega nisem nikoli poskual, ker nimam tiskalnika
  ,,winprinter``, zato se lahko vae izkunje razlikujejo.  Vse
  programje lahko dobite na domai strani paketa Ghostscript.


  12.2.  Program pbm2ppa


  Nekateri tiskalniki HP uporabljajo tako imenovano arhitekturo
  ,,Printing Performance Architecture`` (kar je marketinki izraz za
  ,,prepoceni smo, da bi podpirali PCL``).  Ta je po ovinkih podprta s
  prevajalnikom pbm2ppa, ki ga je napisal Tim Norman.  V bistvu
  uporabljate ghostscript za predelavo PostScripta v rastrsko sliko
  formata pbm, in potem uporabite pbm2ppa za predelavo v rastrski format
  ppa, ki ga razume va tiskalnik.  Ta program lahko zdaj pride tudi kot
  gonilnik za ghostscript.

  Programje za ppa lahko dobite na domai strani ppa
  <http://www.rpi.edu/~normat/technical/ppa/>; pbm2ppa podpira nekatere
  modele HP-jev 720, 820, in 1000; za ve podatkov o tiskalniki podpori
  ppa preberite dokumentacijo, ki pride poleg paketa.


  13.  Kako tiskati na faks


  13.1.  Uporaba faks-modema


  Obstaja veliko faksirnih programov, ki vam omogoajo faksiranje in
  sprejemanje dokumentov.  Eden najkompleksnejih je HylaFax Sama
  Lefflerja, dostopen s ftp.sgi.com.  Podpira vse mogoe rei od ve
  modemov do oddajanja (angl. broadcasting).

  SuSE izdaja odjemalec Java HylaFax, ki baje deluje na katerikoli
  javanski platformi (vkljuno z Windows in Linuxom).  Za veino
  platform obstajajo tudi nejavanski faksirni odjemalci: Linux lahko
  skoraj zagotovo zadovolji vae omrene faksirne potrebe.

  Dostopna je tudi e bolja izbira za veino katel z Linuxom; efax,
  preprost program za poiljanje faksov.  Program mgetty lahko poilja
  fakse (in na nekaterih modemih celo obvlada glasovno poto!).


  13.2.  Uporaba oddaljenih tiskalnikih storitev


  Obstaja poskusna storitev, ki vam ponuja, da poljete elektronsko
  poto z neim, kar bi radi natisnili, potem pa to pride ven na
  doloenem faksirnem stroju.  Podprti so prijetni formati, kot
  postscript, torej, eprav je sploen vtis pikast, je to lahko zelo
  uporabna storitev.  Za ve informacij o tiskanju z oddaljenim
  tiskalnikim servisom, glejte njegovo spletno stran Remote Printing
  WWW Site <http://www.tpc.int/>.


  14.  Kako narediti nekaj, kar je vredno tiskanja


  Tukaj pridemo v pravo podganje leglo programja.  Linux lahko naeloma
  poganja veliko tipov binarnih programov z razlinimi stopnjami uspeha:
  Linux/x86, Linux/Alpha, Linux/Sparc, Linux/foo, iBCS, Win16/Win32s (z
  dosemu in, nekega dne, z Wine), Mac/68k (z emulatorjem Executor), in
  Java.  Opisal bom le domorodno programje za Linux in sploni Unix.

  Za sam Linux je izbira veinoma omejena na programje, v splonem
  dostopno za Unix:


  14.1.  Opisni jeziki


  Veina opisnih jezikov je bolj primerna za velike in ponavljajoe se
  projekte, kjer elite prepustiti raunalniku kontrolo ureditve
  besedila in s tem poenotiti izgled rei.

     nroff
        To je bil eden prvih opisnih jezikov v Unixu.  Strani z opisi
        ukazov v referennem prironiku (za man) so najbolj pogost
        primer stvari, formatiranih z makro ukazi *roff; veliko ljudi
        prisega na njih, a nroff ima, vsaj zame, preve zastarelo
        skladnjo, kot bi bilo potrebno, in verjetno predstavlja slabo
        izbiro za nova dela.  Vseeno se izplaa vedeti, da lahko s
        programom groff postavite stran iz formata za man direktno v
        postscript.  Veina programov man naredi to z ukazom man -t foo
        | lpr.

     TeX
        TeX (izg. ,,teh``), in paket makro ukazov imenovan LaTeX (izg.
        ,,lateh``), sta dva izmed najbolj uporabljanih opisnih jezikov
        Unixa.  Tehnini spisi so pogosto napisani v LaTeXu, saj zelo
        poenostavi vpraanja izgleda in je e vedno eden redkih sistemov
        za stavljenje teksta, ki podpira matematine izraze hkrati
        popolnoma in dobro.  Izhodni format TeXa je dvi, in ga lahko
        pretvorite v PostScript ali PCL za tiskalnik Hewlett Packard s
        programoma dvips or dvilj.  e elite namestiti TeX ali LaTeX,
        namestite celotno skupino paketov za teTeX; ta vsebuje vse.

        Ve o izvedbi TeXa za Linux boste izvedeli v prevodu spisa TeTeX
        HOWTO.

     SGML
        Za Unix in Linux obstaja vsaj en prost razlenjevalnik za SGML;
        sestavlja osnovo na Linuxu narejenega dokumentirnega sistema
        Linuxdoc-SGML.  Podpira tudi druge DTD-je.

     HTML
        Nekdo je opozoril, da je lahko za preproste projekte dovolj
        pisati v HTML in jo natisniti z brkljalnikom Netscape.  Ne
        strinjam se, a vae izkunje se lahko razlikujejo.


  14.2.  Urejevalniki besedila WYSIWYG (kar vidi, to dobi)


  Ni ve ni pomanjkanja programja za urejanje besedila v nainu
  WYSIWYG.  Dostopnih je veliko popolnih pisarnikih zbirk, vkljuno z
  eno, ki je prosta za osebno uporabo (StarOffice).

     StarOffice
        Nemko podjetje razirja po omreju zbirko StarOffice, prosto za
        Linux.  Ta popolna pisarnika zbirka ima vse lastnosti, ki jih
        lahko priakujete, in ne morete najti bolje cene.  Obstaja
        poseben spis mini-HOWTO, ki opisuje, kako jo dobite in
        namestite.  Generira PostScript ali PCL, torej bi morala
        delovati s skoraj vsakim tiskalnikom, ki sicer deluje v Linuxu.
        Izgleda, da je ta zbirka klon paketa Office in torej precej
        napihnjena.

     WordPerfect
        Corel prosto razirja osnovno razliico programa Word Perfect 8
        za Linux, in namiguje, da bo razirjal tudi Corel Draw in
        Quattro Pro, ko boste prenesena.  To je verjetno najbolja
        izbira, e imate stroj ARM; Corel izdeluje raunalnike Netwinder
        Linux na procesorjih ARM in bo skoraj gotovo ponudil razliice
        vsega za Linux na teh procesorjih.  Kupite lahko tudi polno
        zmogljivo razliico in podporo, skupaj ali posebej.  Spletna
        stran Linux WordPerfect Fonts and Printers
        <http://www.channel1.com/users/rodsmith/wpfonts.html> ponuja
        informacije o nastavitvi WordPerfecta za uporabo z Ghostscriptom
        ali z vgrajenimi tiskalnikimi gonilniki (izgleda, da so ti
        identini z dosovskimi gonilniki za WordPerfect, e gonilnik za
        va tiskalnik ni vkljuen v distribucijo WP8).

     Applix
        Applix je veplatformski (se pravi, deluje na razlinih Unixih,
        Windows in drugih) pisarniki paket, ki ga prodaja podjetje
        Applix.  Red Hat in SuSE sta ga prodajala sama, ko je bila to
        edina igra v mestu; zdaj se je prodaja preusmerila k Applix.


     LyX
        LyX je uporabniki vmesnik za LaTeX, ki izgleda zelo obetavno.
        Glejte spletno stran LyX Homepage <http://www.lyx.org/> za ve
        informacij.  Obstaja tudi razliica LyXa v stilu okenskega
        upravljalnika KDE, imenovana KLyX; prvi avtor LyXa in
        spodbujevalec uporabe namizja KDE sta ista oseba.

     Maxwell
        Maxwell je preprost urejevalnik besedil, zasnovan na formatu
        Microsoft RTF, ki se je zael kot komercialni izdelek, a se zdaj
        razirja pod GPL.


     The Andrew User Interface System
        AUIS vkljuuje ez, urejevalnik tipa WYSIWYG z veino osnovnih
        lastnosti urejevalnika besedila, zmonost delanja HTML in polno
        podporo za e-poto po standardu MIME in noviarske skupine.  al
        programa AUIS ne vzdrujejo ve.


     Koffice
        Projekt za aktivno namizje KDE dela na popolni pisarniki
        zbirki.  Mislim, da e ni zrela za javni nastop.  Urejevalnik
        besedil bo najbr naslednik LyXa.

     GNOME
        Projekt GNOME tudi deluje v smeri izdelave razlinih pisarnikih
        orodij z licenco GNU GPL, toda nobeno e ni dostopno.

        Jeff Phillips <jeff@I_RATUS.org> uporablja Calderin WordPerfect
        7 za Linux (na distribuciji Slackware, od vseh mogoih), in
        pravi, da deluje dobro.  Zdi se, da po priakovanjih vkljuuje
        tudi vgrajeno tiskalniko podporo.  Caldera mora imeti
        informacije nekje na <http://www.caldera.com/>.  Lahko kupite
        tudi novejo razliico WordPerfecta direktno od podjetja, ki mu
        je Corel zaupal prenos na Unix.

  Drugi proizvajalci mi lahko poljejo sporoilo z njihovo ponudbo.


  15.  Predogled rei za tiskanje na zaslonu


  Skoraj vse, kar lahko natisnete, si lahko tudi ogledate na zaslonu.


  15.1.  PostScript


  Ghostscript ima gonilnik za X11, ki ga najbolje upravlja program za
  predogled PostScripta gv.  Zadnje razliice teh programov bi morale
  biti sposobne tudi prikaza datotek PDF.  Vedite, da je gv zamenjal
  prejnji program ,,Ghostview``; uporabniki vmesnik je precej lepi in
  ponuja ve monosti, kot dobri stari vmesnik Athena v programu
  ghostview.


  15.2.  TeXove dvi


  Datoteke DVI (DeVice Independent -- od naprave neodvisne datoteke) si
  lahko predogledate v X11 s programom xdvi.  Sodobne razliice
  prikazovalnika xdvi kliejo ghostscript za prikaz vkljuenih slik v
  PostScriptu.

  Obstaja tudi gonilnik za terminal VT100.  Imenuje se dgvt.  Tmview
  deluje z Linuxom in svgalib, e je to vse, kar lahko ponete.


  15.3.  Adobe PDF


  Za Linux obstaja Adobeov prikazovalnik Acrobat Reader; vzemite ga z
  njihove spletne strani  <http://www.adobe.com/>.

  Lahko uporabite tudi xpdf, ki je prosto dostopen in pride z izvorno
  kodo.  Mislim, da tudi Ghostview do zdaj e podpira ogled datotek PDF
  z gs za X11.


  16.  Zaporedni tiskalniki pod lpd


  16.1.  Postavitev v printcap


  Streniku lpd lahko podate pet atributov, ki jih nastavite v datoteki
  /etc/printcap in s tem nadzorujete vse nastavitve zaporednih vrat, na
  katerih je tiskalnik.  Preberite stran referennega prironika o
  printcap in si poglejte pomen atributov br#, fc#, xc#, fs# in xs#.
  Zadnji tiri od teh atributov so bitne slike, ki pomenijo nastavitve
  za uporabo vrat.  Atribut br# je preprosto hitrost prenosa v baudih,
  npr. ,br#9600`.

  Zelo lahko je preslikavati iz nastavitev stty v nastavitev zastavic v
  printcap.  e morate to storiti, zdaj poglejte stran o stty v
  referennem prironiku.

  Uporabite stty za postavitev tiskalnikih vrat, tako da lahko izpiete
  na njih datoteko (s cat) in se ta pravilno natisne.  Takole izgleda
  ,stty -a` za moja tiskalnika vrata:

       dina:/usr/users/andy/work/lpd/lpd# stty -a < /dev/ttyS2
       speed 9600 baud; rows 0; columns 0; line = 0;
       intr = ^C; quit = ^\; erase = ^?; kill = ^U; eof = ^D; eol = <undef>;
       eol2 = <undef>; start = ^Q; stop = ^S; susp = ^Z; rprnt = ^R; werase = ^W;
       lnext = ^V; min = 1; time = 0;
       -parenb -parodd cs8 hupcl -cstopb cread -clocal -crtscts
       -ignbrk -brkint -ignpar -parmrk -inpck -istrip -inlcr
       -igncr -icrnl ixon -ixoff -iuclc -ixany -imaxbel
       -opost -olcuc -ocrnl -onlcr -onocr -onlret -ofill -ofdel nl0 cr0 tab0
       bs0 vt0 ff0
       -isig -icanon -iexten -echo -echoe -echok -echonl -noflsh -xcase
       -tostop -echoprt -echoctl -echoke

  Edine razlike med tem in nainom, kako se vrata inicializirajo ob
  zagonu, so -clocal, -crtscts, in ixon.  Vaa vrata so prav lahko
  drugana, odvisno od tega, kako va tiskalnik zganja kontrolo toka.

  Pravzaprav uporabljate stty na nekam uden nain.  Ker stty deluje na
  terminalu, prikljuenem na standardni vhod, ga uporabite za
  obvladovanje danih zaporednih vrat z uporabo znaka ,<`, kot zgoraj.

  Ko ste enkrat zadeli vae nastavitve v stty tako, da ukaz ,,cat file >
  /dev/ttyS2`` (v mojem primeru) polje datoteko na tiskalnik, poglejte
  datoteko /usr/src/linux/include/asm-i386/termbits.h.  Ta vsebuje
  veliko definicij z #define in nekaj struktur struct (morda boste
  eleli natisniti to datoteko na tiskalniku (saj vam deluje, kajne?) in
  jo uporabili kot papir za ekanje).  Pomaknite se v razdelek, ki se
  zaenja takole:

       /* c_cflag bit meaning */
       #define CBAUD 0000017

  Ta razdelek nateva pomen posameznih bitov v fc# in fs#.  Opazili
  boste, da se tamkajnja imena (po hitrostih prenosa v baudih) ujemajo
  z eno od vrstic izhoda stty.  Vam nisem rekel, da bo to lahko?

  Poglejte, katere nastavitve izhoda stty se zanejo z znakom ,-`.
  Setejte vse takne tevilke (osmike so).  To predstavlja bite, ki bi
  jih radi ugasnili, zato je rezultat vaa zmonost fc#.  Seveda,
  spomnite se, da boste prigali bite takoj, ko jih boste ugasnili, zato
  lahko le uporabite ,fc#0177777` (jaz storim tako).

  Zdaj napravite isto stvar za tiste nastavitve (natete v tem
  razdelku), ki pred seboj nimajo znaka ,-` v vaem izhodu stty.  V
  mojem primeru so pomembni biti CS8 (0000060), HUPCL (0002000), in
  CREAD (0000200).  Pazite tudi na zastavice za vao baudno hitrost
  (moja je 0000015).  Setejte vse to, in v mojem primeru boste dobili
  0002275.  To gre v vao zmonost fs# (,fs#02275` v mojem primeru
  deluje isto v redu).

  Napravite isto s priiganjem in ugaanjem za naslednji razdelek
  vkljune datoteke, ,,c_lflag bits``.  V mojem primeru mi ni bilo treba
  nastavljati niesar, torej uporabim le ,xc#0157777` in ,xs#0`.


  16.2.  Stareji zaporedni tiskalniki, ki izgubljajo znake


  Jon Luckey opozarja, da nekateri stareji tiskalniki z zaporednimi
  vmesniki za dva stotina in majhnimi vmesnimi pomnilniki zares mislijo
  ,,stop``, ko tako pravijo s kontrolo toka.  Opazil je, da je
  onemogoenje FIFO na njegovih zaporednih vratih Linuxa s ipom UART
  16550 s pripomokom setserial odpravilo teavo izgubljanja znakov
  (oitno za to le doloite tip UART 8250).


  17.  Zasluge


  Podatek o smbprint je iz lanka, ki ga je napisal Marcel Roelofs
  <marcel@paragon.nl>.

  Podatek o nprint pri uporabi tiskalnikov v NetWare je posredoval
  Michael Smith <mikes@bioch.ox.ac.uk>.

  Razdelek o zaporednih tiskalnikih pod lpd je spisal Andrew Tefft
  <teffta@engr.dnet.ge.com>.

  vek o gama-popravkih barv in podobnem za gs je poslal Andreas
  <quasi@hub-fue.franken.de>.

  Dva odstavka o 30-sekundnem akanju zaporednega gonilnika je prispeval
  <cdj@netcom.com>.

  Robert Hart je poslal nekaj izvrstnih odstavkov o postavitvi
  tiskalnikega strenika na omreenih HP-jih, ki sem jih uporabil
  dobesedno.

  In posebna zahvala ducatom za ducati tistih med vami, ki ste v teh
  letih opozorili na tipkarske napake, slabe URL-je, in napake v spisu.

  Slovenski prevod z dne 16. februarja 1999 je delo Romana Maurerja
  <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.  Prosim, poiljajte mi popravke in
  dopolnitve prevoda.
