  Uporaba tiskalnika v Linuxu, HOWTO
  Mark Komarinski <markk@auratek.com>
  v1.2.2, 6. februar 1998

  To je slovenski prevod spisa Printing-Usage-HOWTO.
  ______________________________________________________________________

  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Zgodovina spisa Linux Printing HOWTO
     1.2 Zgodovina razliic
     1.3 Pravice razirjanja in blagovne znamke
     1.4 Jemanje tega spisa
     1.5 Odziv
     1.6 Priznanja

  2. Tiskanje v Linuxu

     2.1 Zgodovina tiskanja v Linuxu
     2.2 Tiskanje datoteke z uporabo lpr
     2.3 Ogled tiskalnike vrste z ukazom lpq
     2.4 Preklic tiskalnikega opravila z uporabo lprm
     2.5 Nadzor programa lpd z uporabo lpc
     2.6 Orodje printtool v RedHat

  3. Tiskanje razlinih datotek

     3.1 Tiskanje grafinih datotek
     3.2 Tiskanje postscriptnih datotek
     3.3 Tiskanje datotek PDF
     3.4 Tiskanje datotek za TeX
     3.5 Tiskanje datotek za troff
     3.6 Tiskanje strani za man

  4. Razline zadeve

     4.1 Formatiranje pred tiskanjem
     4.2 Okoljska spremenljivka PRINTER
     4.3 Tiskanje slovenskih rk

  5. Odgovori na pogosto zastavljena vpraanja

  6. Odpravljanje teav

  7. Sklicevanja


  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Ta spis opisuje uporabo tiskalnikega akalnega sistema (line printer
  spooling system).  Ta HOWTO je dodaten dokument spisu Linux Printing
  Setup HOWTO, ki opisuje namestitev in nastavitev tiskalnega sistema za
  Linux.  Snov tega HOWTO-ja naj bi bila enako relevantna za vse vrste
  operacijskih sistemov tipa BSD, ne le za Linux.


  1.1.  Zgodovina spisa Linux Printing HOWTO


  Sporoilo Marka Komarinskega <markk@auratek.com>:

  Rad bi se zahvalil Mattu Fosterju za veliko dela, ki ga je vloil v
  ponoven napis tega HOWTO-ja.  Obdral sem njegov stil in dodal
  spremembe, da je vse osveeno.

  Sporoilo Matta Fosterja <mwf@engr.uark.edu>:

  Ta razliica spisa Linux Printing HOWTO je povsem na novo napisana
  razliica spisa, ki sta ga prvotno napisala Grant Taylor
  <grant@god.tufts.edu> in Brian McCauley <B.A.McCauley@bham.ac.uk>.
  Poskual sem ohraniti pokritost snovi, uvedeno v Grantovem in
  Brianovem HOWTO-ju, a sem drastino spremenil stil predstavitve in
  nivo pokrite snovi.  Zdi se mi, da je zato ta HOWTO bolj popoln in
  laji za branje.  Lahko le upam, da se tudi vi strinjate.


  1.2.  Zgodovina razliic


  v1.2.2

  *  Prvi slovenski prevod tega spisa.

  *  Preindeksiranje, druge spremembe, ki se skladajo z novo
     dokumentacijo distribucije RedHat.  Hvala, Ed!

  v1.2.1

  *  Nadgradnja, nekatere spremembe za publikacijo Dr. Linux.

  v1.2

  *  Tiskalniki za Windows.

  *  Spreminjanje najveje velikosti datotek za tiskanje.

  v1.11

  *  Nov vzdrevalec!

  *  Dodane informacije o lpc.

  *  Dodanih nekaj podatkov za premagovanje teav.

  *  Zaetek dela o tiskanju grafinih datotek!

  v1.1

  *  Pregled nekaterih izrazov.

  *  Razdelek o tiskanju PostScripta.

  *  Poskusil pojasniti nekatere primere. 8-)

  *  Povzel razpravo o osnovnih pripomokih za tiskanje v Linuxu.

  v1.0

  *  Prva javna izdaja spisa Printing Usage HOWTO


  1.3.  Pravice razirjanja in blagovne znamke


  Nekatera imena, omenjena v tem HOWTO-ju, so pravno zaitena in/ali
  zaitene blagovne znamke doloenih oseb in/ali podjetij.  Ta imena so
  v tem HOWTO-ju kapitalizirana z velikimi rkami.


  (C) 1995 Matt Foster (mwf@engr.uark.edu)
  (C) 1996-1997 Mark F. Komarinski (markk@auratek.com)

  Vsi prevodi, izpeljana dela, ali zdruena dela, ki vkljuujejo
  katerekoli dokumente HOWTO za Linux, morajo biti pokrita s tem
  sporoilom o pravicah razirjanja.

  Se pravi, ne smete narediti izpeljanega dela iz tega HOWTO-ja in
  vsiliti dodatne omejitve na njegovo razirjanje.  Izjeme teh pravil se
  v doloenih pogojih lahko podelijo; prosim, stopite v stik s
  koordinatorjem projekta Linux HOWTO na spodnjem naslovu.

  Na kratko, elimo spodbuditi iritev te informacije skozi toliko
  kanalov, kot je to mogoe.  Vendar elimo ohraniti pravico razirjanja
  spisov HOWTO, in radi bi bili obveeni o vseh nartih za njihovo
  razirjanje.

  e imate vpraanja, prosim, stopite v stik s Timom Bynumom,
  koordinatorjem projekta Linux HOWTO, na naslovu <linux-
  howto@sunsite.unc.edu>.  Na tem naslovu lahko uporabite tudi finger za
  telefonsko tevilko in dodatne kontaktne informacije.


  1.4.  Jemanje tega spisa


  e elite ta spis HOWTO natisniti, vam priporoam, da vzamete
  razliico v PostScriptu.  Urejena je na nain, ki je estetsko
  privlaen in laji za branje.  Razliico v PostScriptu originalnega
  anglekega spisa lahko dobite z enega od tevilnih distribucijskih
  mest Linuxa (kot je SunSITE
  <ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/>).

  Slovenske razliice tega spisa v formatih TXT, DVI, PS, SGML in HTML
  so dostopne na  <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/> v
  datotekah Printing-Usage-HOWTO-sl.*.  Ogledate si ga lahko tudi na
  spletni strani <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-Usage-
  HOWTO-sl.html>.


  1.5.  Odziv


  Vpraanja, pripombe, ali popravke tega HOWTO-ja usmerite na
  <markk@auratek.com>.

  Pripombe na slovenski prevod, prosim, poljite na
  <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.


  1.6.  Priznanja


  Hvala vsem ljudem, ki so si vzeli as za prebiranje alfa-razliic tega
  HOWTO-ja in se odzvali z veliko uporabnimi pripombami in predlogi -
  nekatere vidite v tej razliici.

  elim se zahvaliti tudi Mattu Fosterju, ki je napravil prvotni ponovni
  napis.


  2.  Tiskanje v Linuxu


  V tem razdelku razlagamo, kako tiskati datoteke, preiskovati
  tiskalniko vrsto, odstranjevati opravila iz tiskalnike vrste,
  urediti datoteke, preden jih natisnemo, in nastaviti vae tiskalniko
  okolje.


  2.1.  Zgodovina tiskanja v Linuxu


  Tiskalniki sistem v Linuxu - sistem lp - je prenos izvorne kode,
  napisane na univerzi University of California za distribucijo
  operacijskega sistema UNIX Berkeley Software Distribution (BSD).


  2.2.  Tiskanje datoteke z uporabo lpr


  Dale najpreprosteji nain za tiskanje v operacijskem sistemu Linux
  je poiljanje datoteke, ki naj se natisne, neposredno na tiskalniko
  napravo.  Ena od poti je z uporabo ukaza cat.  Kot uporabnik root,
  lahko naredite nekaj podobnega:

       # cat disertacija.txt > /dev/lp

  V tem primeru je /dev/lp simbolina povezava na pravo tiskalniko
  napravo - naj bo matrini tiskalnik, laserski tiskalnik, stavni stroj
  ali risalnik.  (Glejte man ln(1) za ve podatkov o simbolinih
  povezavah.)

  Iz varnostnih razlogov lahko neposredno na tiskalnik piejo le
  uporabnik root in uporabniki iz iste skupine, kot tiskalniki
  strenik.  Zato morate uporabiti za dostop do tiskalnika ukaze, kot so
  lpr, lprm, in lpq.

  Zato morajo torej uporabniki uporabiti ukaz lpr za tiskanje datoteke.
  Ukaz lpr poskrbi za uvodno delo, ki je potrebno za tiskanje neke
  datoteke in potem izroi nadzor drugemu programu, tiskalnikemu
  streniku imenovanemu lpd (line printing daemon).  Tiskalniki
  strenik potem pove tiskalniku, kako naj zares natisne datoteko.

  Ko izvedete ukaz lpr, najprej prepie doloeno datoteko v doloen
  akalni imenik (tako imenovan spool), kjer datoteka ostane, dokler je
  ne natisne lpd.  Ko lpd enkrat ve, da obstaja datoteka za tisk, naredi
  svojo kopijo v pomnilniku (programerji temu reemo forkanje).  Ta
  kopija bo natisnila datoteko, medtem, ko originalna kopija procesa lpd
  aka na morebitne nove zahteve.  To dovoljuje hkratno uvrstitev ve
  opravil v akalno vrsto.

  Skladnja klica lpr(1) je zelo znana,

       $ lpr [ izbire ] [ ime_datoteke ... ]

  e ime_datoteke ni doloeno, priakuje lpr vhod s standardnega vhoda
  (obiajno s tipkovnice ali izhoda kaknega drugega programa).  To
  omogoa uporabniku preusmeritev izhoda danega ukaza v vhod
  tiskalnikega akalnega programa.  Torej,

       $ cat disertacija.txt | lpr

  ali,

       $ pr -l60 disertacija.txt | lpr

  Ukaz lpr sprejme v ukazni vrstici nekaj argumentov, ki dovoljujejo
  uporabniku nadzor nad njegovim delovanjem.  Najbolj razirjeni
  argumenti so:

  *  -Ptiskalnik - doloi tiskalnik, ki ga elimo uporabiti,

  *  -h - preprei tiskanje uvodne strani,

  *  -s - naredi simbolino povezavo, namesto, da skopira datoteko v
     akalni imenik (spool), kar je uporabno za velike datoteke, in

  *  -#tevilka - doloi tevilo natisnjenih kopij.

     Primer uporabe ukaza lpr bi bil lahko taken:

       $ lpr -#2 -sP dj disertacija.txt

  Ta ukaz naredi simbolino povezavo na datoteko disertacija.txt v
  akalnem imeniku tiskalnika, imenovanega dj, kjer jo bo obdelal
  program lpd.  Potem bo natisnil drugo kopijo datoteke disertacija.txt.

  Za izpis vseh izbir, ki jih prepozna lpr, glejte man lpr(1).


  2.3.  Ogled tiskalnike vrste z ukazom lpq


  Uporabite ukaz lpq za izpis vsebine tiskalnike akalne vrste.  Brez
  argumentov bo vrnil vsebino vrste za privzeti tiskalnik.

  Vrnjen izhod ukaza lpq je lahko uporaben za ve namenov.

       $ lpq
       lp is ready and printing
       Rank   Owner      Job  Files                            Total Size
       active mwf        31   disertacija.txt                  682048 bytes


  2.4.  Preklic tiskalnikega opravila z uporabo lprm


  e ena uporabna lastnost kateregakoli tiskalnikega sistema je
  zmonost preklica opravila, ki je bilo predhodno uvreno v vrsto.  Za
  to uporabite ukaz lprm.

       $ lprm -

  Zgornji ukaz preklie vsa tiskalnika opravila, katerih lastnik je
  uporabnik, ki je uporabil ta ukaz.  Eno samo tiskalniko opravilo
  lahko prekliete tako, da najprej dobite njegovo tevilko, kot jo
  sporoi lpq v stolpcu Job, potem pa pokliete lprm s to tevilko.  Na
  primer,

       $ lprm 31

  bi preklicalo opravilo tevilka 31 (izpis disertacija.txt) na
  privzetem tiskalniku.


  2.5.  Nadzor programa lpd  z uporabo lpc


  Program lpc(8) uporabljamo za nadzor tiskalnikov, ki jim stree lpd.
  Lahko omogoite ali onemogoite tiskalnik ali njegove vrste,
  preuredite vnose znotraj posamezne vrste, in dobite poroilo o statusu
  vseh tiskalnikov in njihovih akalnih vrst.  Lpc je najbolj uporaben
  pri izgradnji sistema na raunalniku, z ve prikljuenimi tiskalniki.

       $ lpc

  Zgornje bo zagnalo program lpc.  Privzeto s tem stopite v interaktivni
  nain in lahko zanete izdajati ukaze.  Druga monost je, da doloite
  ukaz programu lpc e v ukazni vrstici.

       $ lpc status all

  Seznam dostopnih ukazov izveste z man lpc, a obstaja nekaj poglavitnih
  ukazov, o katerih morate nekaj vedeti.  Vsi ukazi, oznaeni z izbira
  so lahko ime tiskalnika (lp, print, itd.) ali kljuna beseda all, ki
  pomeni vse tiskalnike.


  *  disable izbira - preprei vnos novim tiskalnikim opravilom

  *  down izbira - onemogoi vse tiskanje na tiskalniku

  *  enable izbira - dovoli vnos novih opravil v tiskalniko akalno
     vrsto

  *  quit (ali exit) - zapusti lpc

  *  restart izbira - ponovno zaene lpd za ta tiskalnik

  *  status izbira - izpie status tiskalnika

  *  up izbira - vse omogoi in poene nov lpd


  2.6.  Orodje printtool  v RedHat

  Tukaj le kratko opozorilo o uporabi osupljivega pripomoka printtool
  distribucije RedHat.  Izgleda, da naredi vse, kar zna narediti magini
  filter.  Takole sem nastavil svoj tiskalnik HP LJ 4L, ki ga imam
  prikljuenega na vzporedna vrata, pod RH 4.0 (navodilo je enako tudi
  za druge razliice distribucije RH).

  *  Postanite root in poenite printtool (e ste uporabili su, niste
     pozabili nastaviti SETENV DISPLAY :0.0 in xhost +, kajne?).

  *  Kliknite "Add" in izberite "OK" za lokalni tiskalnik (local
     printer).

  *  Vnesite tiskalniko napravo (printer device, pri meni je /dev/lp1).

  *  Vnesite vhodni filter - izberite tip tiskalnika, loljivost
     (resolution) in velikost papirja (paper size).  Pri meni je ljet4,
     300x300, in a4.

  *  Pritisnite "OK" povsem nazaj in ponovno zaenite lpd.

     Kot pri ronem izpolnjevanju datoteke /etc/printcap, imate lahko
     ve definicij tiskalnikov za vsak fizien tiskalnik.  Po eno za
     razline velikosti papirja, loljivosti, itd.


  3.  Tiskanje razlinih datotek


  Ta razdelek pokriva tiskanje datotek, ki jih boste sreali pri
  sestavljanju Linuxa.


  3.1.  Tiskanje grafinih datotek


  Tiskanje grafinih datotek na tiskalnik je obiajno odvisno od vrste
  grafike, ki jo pretvarjate, in vrste tiskalnika, na katerem elite
  stvar natisniti.  Tiskanje bitnih slik pogosto ne pride v potev
  zaradi razline razlage teh slik na razlinih matrinih tiskalnikih.
  Najbolje v tem primeru bo, da pogledate, e je va tiskalnik zdruljiv
  s tiskalniki Epson ali IBM ProPrinter, potem pretvorite grafino
  datoteko v PostScript in za tiskanje grafike uporabite Ghostscript
  (glejte naslednji razdelek).

  e imate laserski tiskalnik, so stvari nekoliko laje, saj jih je
  veliko zdruljivih s standardom PCL.  To vam omogoa nekaj izbir.
  Nekateri programi lahko piejo neposredno v PCL.  e ne, obstajajo
  programi kot NetPBM, ki lahko pretvarjajo v PCL.  Zadnja izbira je
  uporaba programa ghostscript (glejte naslednji razdelek).

  Absolutno najbolja izbira je namestitev paketov kot sta NetPBM in
  Ghostscript, in potem namestitev maginega filtra, ki avtomagino
  pripravi grafine datoteke za izpis na vaem tiskalniku.


  3.2.  Tiskanje postscriptnih datotek


  Tiskanje datotek v PostScriptu je preprosto na tiskalniku, ki ima
  vgrajen interpreter za PostScript; le uporabite lpr, in tiskalnik bo
  namesto vas poskrbel za vse podrobnosti.  Tisti, ki nimamo
  tiskalnikov, ki razumejo PostScript, pa se moramo zatei k drugim
  metodam.  Na sreo so dostopni programi, ki razumejo PostScript in ga
  prevedejo v jezik, ki ga razume veina tiskalnikov.  Ghostscript je
  verjetno najbolj znan tak program.

  Dolnost Ghostscripta je pretvoriti vse opise v datoteki PostScript v
  ukaze, ki jih bo razumel tiskalnik.  Za tiskanje postscriptne datoteke
  z Ghostscriptom, lahko naredite nekaj takega:

  $ gs -dSAFER -dNOPAUSE -sDEVICE=deskjet -sOutputFile=\|lpr disertacija.ps

  Opazite, da smo u uporabo izbire -sOutputFile pravzaprav preusmerili
  izhod Ghostscripta na standardni vhod ukaza lpr.

  Ghostview je vmesnik Ghostscripta za grafini sistem X Window.
  Dovoljuje vam predogled postscriptne datoteke, preden jo natisnete.
  Ghostview in Ghostscript lahko dobite na
  <ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu/>.


  3.3.  Tiskanje datotek PDF


  Podjetje Adobe je izdalo bralnik Acrobat za Linux in ga lahko dobite
  na spletni strani podjetja Adobe,  <http://www.adobe.com/>.  Dostopen
  je tudi njegov predhodnik, xpdf.  Oba morata tiskati na postscriptno
  napravo.


  3.4.  Tiskanje datotek za TeX


  Eden najpreprostejih nainov za tiskanje datotek v TeXu je, da jih
  pretvorimo v PostScript in potem natisnemo z Ghostscriptom.  Za to jih
  boste morali najprej pretvoriti iz TeXa v format, znan kot DVI (kar
  pomeni: neodvisen od naprave, device-independent).  To lahko storite z
  ukazom tex(1).  Potem morate pretvoriti datoteko DVI v PostScript z
  uporabo pretvornika dvips.  Vse to bo izgledalo nekako takole:

       $ tex disertacija.tex
       $ dvips disertacija.dvi

  Zdaj lahko natisnete dobljeni PostScript, kot smo e opisali.


  3.5.  Tiskanje datotek za troff


       $ groff -Tascii disertacija.tr | lpr

  ali, e vam je ljube,

       $ groff disertacija.tr > disertacija.ps

  in potem natisnite PostScript, kot smo e opisali.


  3.6.  Tiskanje strani za man


       $ man man | col -b | lpr

  Strani za man vsebujejo pre-formatirane podatke za troff, zato moramo
  pobrati vse osvetlitve, podrtovanja, itd.  Program col to lepo
  naredi.  Ker uporabljamo cevovode, program man ne bo uporabljal more.


  4.  Razline zadeve


  To pokriva teme, ki niso pokrite drugje.


  4.1.  Formatiranje pred tiskanjem


  Ker veina datotek ASCII ni formatiranih pred tiskanjem, jih je
  uporabno pred samim tiskanjem nekako formatirati.  To lahko vkljuuje
  postavitev majhnega naslova in tevilke strani na vsaki strani,
  nastavitev odmikov, dvojne razmike med vrsticami, zamike, ali tiskanje
  datoteke v ve stolpcih.  Sploen nain za vse to je z uporabo
  preprocesorjev, kot je pr.

   $ pr +4 -d -h"Doktorska disertacija, 2. osnutek" -l60 disertacija.txt | lpr

  V zgornjem primeru bo pr vzel datoteko disertacija.txt in preskoil
  prve tri strani (+4), nastavil dolino strani na 60 vrstic (-l60),
  dvojno razmikal vrstice izhoda (-d), in na vrhu vsake strani dodal
  napis ,,Doktorska disertacija, 2. osnutek`` (-h).  Lpr bo potem izhod
  programa pr uvrstil v vrsto.  Glejte stran referennega prironika za
  ve informacij o uporabi pr (man pr).


  4.2.  Okoljska spremenljivka PRINTER


  Vsi ukazi tiskalnikega sistema Linuxa sprejmejo izbiri -P.  Ta izbira
  omogoi uporabniku doloitev tiskalnika, na kateremu eli dobiti
  izpis.  e uporabnik ne doloi tiskalnika, je izhodna naprava privzeti
  tiskalnik.

  Namesto, da morate pri vsakem tiskanju doloati tiskalnik, na katerem
  elite izpis, lahko nastavite okoljsko spremenljivko PRINTER na ime
  tiskalnika, ki ga elite uporabljati.  To se lahko stori na razline
  naine v vseh ukaznih lupinah.  V ukazni lupini bash naredite to z
  ukazom

       $ PRINTER="ime_tiskalnika"; export PRINTER

  in v csh z ukazom

       % setenv PRINTER "ime_tiskalnika"

  Te ukaze lahko odloite v vae prijavne skripte (.profile za bash, ali
  .cshrc za csh), ali jih napiete v ukazni vrstici.  (Za ve informacij
  o okoljskih spremenljivkah glejte stran referennega prironika o
  bash(1) in csh(1).)


  4.3.  Tiskanje slovenskih rk


  Seveda elite v vaih spisih tiskati tudi vse rke slovenske abecede.
  Kako to storite za razline tiskalnike in razline tipe datotek, je
  opisano v poglavju o tiskanju v spisu Slovenian-HOWTO Primoa Peterlina
  na <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html>.


  5.  Odgovori na pogosto zastavljena vpraanja


  V1.  Kako prepreim ,,efekt stopnic``?

  O1.  ,,Efekt stopnic`` se povzroi zaradi naina, ki ga nekateri
  tiskalniki priakujejo za prekinitev vrstice.  Nekateri tiskalniki
  elijo vrstice, ki se konajo z znakoma za povratek in za prehod v
  novo vrsto (carriage-return/line-feed), kot je to v DOS-u, namesto le
  znaka za novo vrsto, kot je to na sistemih UNIX.  Najpreprosteji
  nain za odpravo tega je, da nekako preklopite stikalce na tiskalniku
  in izberete drugi nain - bodisi s stikalcem DIP, ali s poiljanjem
  ustreznega ubenega zaporedja na vsakem zaetku tiskanja.  Za slednje,
  morate narediti filter (glejte V2).

  Hiter popravek je uporaba filtra v ukazni vrstici.  Primer tega bi
  lahko bil

       $ cat disertacija.txt | todos | lpr


  V2.  Kaj je filter?

  O2.  Filter je program, ki bere s standardnega vhoda (stdin), opravi
  neko dejanje na tem vhodu, in izpisuje na standardni izhod (stdout).
  Filtri se uporabljajo za veliko namenov, vkljuno z urejanjem
  besedila.


  V3.  Kaj je magini filter?

  O3.  Magini filter je filter, ki opravi dejanje, odvisno od tipa
  vhodne datoteke.  Na primer, e je datoteka navadna tekstovna
  datoteka, jo preprosto natisne z obiajnimi postopki.  e je datoteka
  tipa PostScript ali v kaknem drugem formatu, jo natisne s kakno
  drugo metodo (ghostscript).  Dva primera tega sta filtra magicfilter
  in APSfilter.  Svarilo pri filtrih pa velja: pred namestitvijo filtra
  je treba namestiti primerne programe.

  Razlog za to je, da magicfilter po namestitvi preiskuje va sistem za
  posebne programe (kot je ghostscript - e ga najde, ve, kako
  obdelovati podatke v PostScriptu), in se potem izgradi, odvisno od
  tega, kaj najde.  Za obvladovanje tiskalnikih datotek morate imeti
  verjetno nameeno vsaj tole:

  *  GhostScript

  *  TeX

  *  NetPBM

  *  pripomoki za format JPEG

  *  gzip


  V4.  Kaj pa Windows Printing System?  Bo Linux deloval s tem?

  O4.  Morda.  Tiskalniki, ki sprejmejo le ukaze WPS, ne bodo delovali z
  Linuxom.  Tiskalniki, ki lahko sprejmejo WPS in druge ukaze (kot je
  Canon BJC 610) bodo delovali, e le ne bodo nastavljeni na format WPS.
  Drugi tiskalniki, kot nekateri HP DeskJet 820Cxi/Cse, ne bodo delali z
  Linuxom.  Se pravi, Linux lahko slui kot tiskalniki strenik (glejte
  Samba) za stroje z Win95, saj imajo Win95 gonilnike za te tiskalnike.


  V5.  Kaken zanikrn sistem pa je to?  Ne morem natisniti ve kot 6
  strani, sicer dobim sporoilo o napaki ,,file too large``.

  O5.  Ena od izbir v datoteki /etc/printcap je odvisna tudi od najveje
  velikosti datoteke za tisk.  Privzeta vrednost je 1.000 diskovnih
  blokov (512 Kb).  Za postscriptne datoteke in podobno vam bo to dalo
  6-8 strani grafike in vsega.  Prepriajte se, da boste dodali tole
  vrstico v vao definicijo tiskalnika:

       mx=0

  Razlog za to je, da prepreite popolno napolnitev particije, na kateri
  imate akalni imenik (spool).  Obstaja tudi druga pot, namre, da lpr
  dela simboline povezave iz akalnega imenika do vae datoteke za
  tisk.  Toda v tem primeru se morate vsaki spomniti in uporabiti
  izbiro -s za lpr.


  6.  Odpravljanje teav


  Ta razdelek pokriva nekatere pogoste stvari, ki gredo lahko narobe pri
  vaem tiskalnikem sistemu.

  e va tiskalnik ne deluje, preverite:

  *  Ali druga tiskalnika opravila delujejo? (problem aplikacije?)

  *  Je lpd pognan (poglejte z lpc)? (krmilnik tiskanja?)

  *  Lahko root polje nekaj neposredno na tiskalnik?  (tiskalnike
     storitve?)

  *  Ali lahko tiskate iz DOS-a? (problemi s kablom/tiskalnikom?)

     Odgovori na ta vpraanja vam bodo pomagali poiskati reitev.

  Poljite druge predloge za ta razdelek (v angleini) na
  <markk@auratek.com>.


  7.  Sklicevanja


  To je razdelek referenc za tiskalniki sistem Linuxa.  Poskual sem
  obrati razdelek referenc tega HOWTO-ja osredotoen, kot se le da.  e
  se vam zdi, da sem pozabil pomemben vir, se, prosim, ne obotavljajte,
  in stopite v stik z menoj.

  Preden poljete vae vpraanje v noviarsko skupino USENET-a,
  premislite naslednje:

  *  Ali tiskalnik sprejema opravila? (Uporabite lpc(8) in preverite.)

  *  Je odgovor na vaa vpraanja pokriv v tem HOWTO-ju ali v spisu
     Printing HOWTO Granta Taylorja?

  e je karkoli od zgornjega res, dvakrat premislite, preden objavite
  vae sporoilo.  In, ko konno poljete vpraanje v noviarsko
  skupino, poskusite vkljuiti primerne informacije.  Nikar ne
  poiljajte nekaj takega: ,,Imam probleme z lpr, prosim, pomagajte!``.
  Takna sporoila bo veina prav gotovo prezrla.  Poskusite tudi
  vkljuiti podatke o razliici jedra, ki jo uporabljate, kako je napaka
  nastala, in posebno sporoilo o napaki, ki ga je sistem vrnil, e ga
  sploh je.


     Strani referennega prironika (napiite man ukaz)

     *  cat(1)  zdruevanje in izpis datotek

     *  dvips(1)  pretvorba datoteke DVI (TeX) v PostScript

     *  ghostview(1)  ogled dokumentov v PostScriptu s programom
        Ghostscript

     *  groff(1)  uporabniki vmesnik sistema za formatiranje dokumentov
        groff

     *  gs(1)  interpreter/pregledovalnik Ghostscript

     *  lpc(8)  nadzorni program za vrstini tiskalnik

     *  lpd(8)  tiskalniki strenik (line printer spooler daemon)

     *  lpq(1)  pregledovalni program akalne vrste tiskalnika

     *  lpr(1)  tiskalnik off-line

     *  lprm(1)  odstrani opravila iz akalne vrste

     *  pr(1)  uredi tekstovne datoteke za izpis

     *  tex(1)  formatiranje in stavljenje besedil


     Noviarske skupine USENET-a

     *  comp.os.linux.*  ogromno informacij o Linuxu

     *  comp.unix.*  razprave o operacijskem sistemu UNIX

     *  si.comp.os.unix  slovenska skupina o Unixu
