  Slovenian HOWTO
  Primo Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
  $Revision: 2.22 $, $Date: 2000/02/24 21:13:58 $

  Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux.  (Note to English
  readers: this document addresses Linux localization issues specific to
  Slovenian users.)
  ______________________________________________________________________

  Kazalo

  1. Uvod

     1.1 Kaj je Linux?
     1.2 Dogovor o zapisu

  2. Za nestrpne

     2.1 Nai znaki na konzoli
     2.2 Nai znaki v okolju X Window System

  3. Prikaz naih znakov na zaslonu

     3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
     3.2 Konzola
        3.2.1 Stareje izdaje
     3.3 X Window System
     3.4 PostScript pod X11
     3.5 TrueType pod X11
        3.5.1 Freetype in xfsft
        3.5.2 Xfstt

  4. Tipkovnica

     4.1 Konzola
     4.2 X Windows System
        4.2.1 XKB
        4.2.2 KDE
        4.2.3 Xks

  5. Slovenski locale

     5.1 Programiranje z GNU gettext
     5.2 Poslovenjenje katalogov sporoil

  6. Poslovenjenje razlinih programov

     6.1 Ukazne lupine
        6.1.1 bash
        6.1.2 tcsh
     6.2 Terminalski emulatorji
        6.2.1 xterm
        6.2.2 rxvt
     6.3 Pisarniki paketi
        6.3.1 WordPerfect
        6.3.2 Star Office
        6.3.3 Applixware
        6.3.4 AbiWord
     6.4 Urejevalniki
        6.4.1 GNU emacs
           6.4.1.1 GNU emacs 20
           6.4.1.2 Stareje izdaje programa GNU emacs
           6.4.1.3 Emacs in slovenski locale
        6.4.2 crisp
        6.4.3 vi
        6.4.4 joe
     6.5 Elektronska pota
        6.5.1 Pine
        6.5.2 elm
        6.5.3 Netscape Mail
     6.6 Svetovni splet
        6.6.1 Lynx
        6.6.2 Netscape Navigator
        6.6.3 Amaya
        6.6.4 Spletni streniki
           6.6.4.1 Naela
           6.6.4.2 Praktini oziri
           6.6.4.3 Podrobnosti izvedbe
           6.6.4.4 Doloitev nove pripone za statine spise
           6.6.4.5 Dinamino prekodiranje
           6.6.4.6 Metainformacija za spletni strenik W3C
           6.6.4.7 Datoteke ASIS za strenik Apache
           6.6.4.8 Znaka <META> z oznabo HTTP-EQUIV
     6.7 Delo na oddaljenem raunalniku
        6.7.1 Telnet
        6.7.2 rlogin
     6.8 TeX in LaTeX
        6.8.1 LaTeX 2.09
        6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
        6.8.3 LyX
        6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
        6.8.5 Stvarna kazala
     6.9 groff
     6.10 Perl
     6.11 rkovanje: ispell
        6.11.1 Teave z znaki A, D in E
     6.12 Pretvarjanje med razlinimi kodiranji
     6.13 Drugi programi
        6.13.1 Pregledovalnik less
        6.13.2 Koledar gcal

  7. Tiskanje

     7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
     7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naimi znaki
     7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naimi znaki II
     7.4 Tiskalniki PostScript
        7.4.1 ogonkify
        7.4.2 GNU enscript
        7.4.3 a2ps

  8. Linux v Sloveniji

     8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
     8.2 Streniki FTP
     8.3 Usenet
     8.4 Zastopniki za Linux

  9. O tem spisu

     9.1 Opombe k drugi izdaji
     9.2 Zahvala
     9.3 Vpraanja
        9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
        9.3.2 Nai znaki v tem spisu
     9.4 Uporaba in razirjanje
     9.5 Note to English readers


  ______________________________________________________________________

  1.  Uvod

  1.1.  Kaj je Linux?

  Linux je izvedba veopravilnega, veuporabnikega operacijskega
  sistema Unix za osebne raunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
  Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
  Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
  in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoi in sodelovanju
  tevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
  Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
  System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
  komercialnim razliicam sistema Unix.

  Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo.  Najnoveje
  razliice programja za Linux je mo najti na:

       <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
       <ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>


  Obe mesti sta navadno teko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
  eno od tevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
  je, da zanemo na katerem od domaih zrcal; nateta so v poglavju
  ``Linux v Sloveniji''.


  1.2.  Dogovor o zapisu

  V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
  irine, npr.

       echo "Pozdravljeni"


  Psevdoimena v zgledih so izpisana s leeo razliico iste pisave, npr.

       ls datoteka


  Tu se od bralca ali bralke priakuje, da bo psevdoime datoteka nado
  mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.

  Z znakom ~ se po ustaljenem obiaju na sistemih Unix oznauje osnovno
  podroje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
  /home/uporabnik).  Nanj kae tudi sistemska spremenljivka $HOME.

  Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
  uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
  izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash).  Bralec ali bralka, ki
  uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
  primere

       SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA


  (ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopua bash) v analogne

       setenv SPREMENLJIVKA vrednost



  2.  Za nestrpne

  To poglavje ponuja nekakna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
  za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
  bodisi v grafinem nainu, takoj zaeli tipkati z naimi znaki, k
  branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru.  Omenim
  naj edino e to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
  Window System povsem neodvisna.


  2.1.  Nai znaki na konzoli

  Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
  po starosti dale presegajoih povprenega uporabnika Linuxa, vasih
  pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z naimi znaki:

  1. Omogoiti moramo prikaz naih znakov v znakovnem nainu. Opisano v
     razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz naih znakov na zaslonu''.

  2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
     ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.

  3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
     osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
     ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', e uporabljate to ukazno
     lupino).


  2.2.  Nai znaki v okolju X Window System

  Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
  malenkost dalja.

  1. Namestiti moramo nae znake in pripraviti grafino okolje X Window
     System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Prikaz naih znakov na zaslonu''.

  2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.

  3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval nae znake.
     Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.

  4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
     osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
     ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', e uporabljate to ukazno
     lupino).


  3.  Prikaz naih znakov na zaslonu

  3.1.  Nabor znakov ``ISO Latin 2''

  ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je lan druine osembitnih naborov znakov
  ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
  ter arabska, hebrejska in grka pisava; v pripravi sta tudi armenska
  in gruzinska). Druino je zasnovalo evropsko zdruenje proizvajalcev
  raunalnikov (European Cmputer Manufacturer's Association, ECMA), kot
  mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
  sedeem v enevi.

  Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanini,
  angleini, bonjaini, eini, finini, hrvaini, irini,
  luiki srbini, madarini, nemini, poljini, romunini,
  slovaini, slovenini, ter srbini v latininem prerkovanju.

  Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
  in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
  srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
  nezdruljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.


  3.2.  Konzola

  Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
  Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
  distribucij Linuxa in se avtomatino naloi ob namestitvi sistema.
  Pisave in pretvorne tabele so zloene v imeniku /usr/lib/kbd.
  (Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
  Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona. Izdaji LCT 0.2.0 ter kbd
  0.99 naj bi bili usklajeni.)

  Ko imamo paket enkrat nameen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
  ukazom consolechars. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
  standardu ISO Latin 2 v velikosti estnajst pik:

       consolechars --font=lat2u-16 --sfm=lat2u.sfm --acm=iso02.acm

  Zaradi zdruljivosti s prejnjimi izdajami paketa kbd e vedno deluje
  tudi ukaz setfont:

       setfont lat2u-16

  Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
  konzoli. e nam to ni ve, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
  terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
  Zimmermana. Ta vsaki, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
  konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>


  Z izbiro pisave smo opravili ele nekako tretjino vsega dela,
  potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
  Izvesti moramo vsaj e preslikavo tipkovnice ter omogoiti vnos
  osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
  potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
  o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.


  3.2.1.  Stareje izdaje

  Stareje izdaje jedra (2.0 in stareje) so imele podporo za Unicode
  izvedeno drugae, in v njih bomo tako ukaz consolechars(8) kot tudi
  pisavo lat2u-16 zaman iskali. Namesto nje uporabimo ukaz setfont in
  pisavo lat2-16:

       setfont lat2-16

  Za nas zanimive pisave so e iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
  lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
  (pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpuamo).

  Opomba: v starejih distribucijah Slackware se je prevedeni paket
  imenoval keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
  pkgtool ali installpkg.


  3.3.  X Window System

  Kratka navodila za namestitev pisav z naimi znaki za uporabo z X
  Window System in strenikom XFree86.


  1. Pisave snamemo z najblijega strenika FTP:

     <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>


     Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolneji nabor pisav, kodi
     ranih po ISO 8859-2, veino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
     iso2-0.84.tar.gz. Po obiajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi
     ramo in razpakiramo.

  2. Pisavam z naimi znaki doloimo mesto v drevesni strukturi
     imenikov. Obiajno je to podimenik v imeniku
     /usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (vasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
     /usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
     pa naj nas ne moti). Moen primer:


       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/

     e imenikov s tem imenom e ni, jih ustvarimo.

  3. Strenik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
     distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
     formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
     Compiled Format). Stareje izdaje X Window System so namesto
     slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
     danes ne uporablja ve.

     ___________________________________________________________________
     for FILE in *.bdf
     do
       bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
     done
     ___________________________________________________________________


  (da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek veih vrstic). Pisav v obliki
  BDF zdaj ne potrebujemo ve in jih lahko pobriemo.

  4. Strenik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
     izkoristimo in prihranimo e nekaj prostora na disku.

       gzip *.pcf

     Stareje izdaje strenika X podpirajo le stiskanje s compress.

  5. V vsakem imeniku s pisavami priakuje strenik datoteko fonts.dir,
     ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
     XLFD) in imeni datotek.  Ustvarimo jo z ukazom

       mkfontdir

     Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.


  6. Konno lahko strenik obvestimo o tem, da smo namestili nove
     pisave, kar storimo z ukazom xset:


       xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
       xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
       xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
       xset fp rehash

     e je lo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
     seznam vseh novo nameenih pisav.

  7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
     spremembo doseemo s popravkom konfiguracijske datoteke. Strenik
     XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
     teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na razlinih
     distribucijah nastavitve videl tudi e v datotekah
     /etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
     /usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiemo niz FontPath in dodamo vrstice:

       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"

     To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
     prikazati tudi nae znake. Ve o tem, kako program, npr. xterm,
     pripravimo do tega, da zahteva nae znake, si preberemo v razdelku
     ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.


  3.4.  PostScript pod X11

  Strenik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
  ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
  (do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepe,
  pri vejih velikostih, npr. v grafinih programih, pa so vektorske
  pisave znatno lepe.

  Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
  pripravil Pter Sos. Pri nameanju v celoti sledimo postopku,
  opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz naih znakov
  na zaslonu''. S strenika snamemo datoteko v obliki zip:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>


  e ve pisav je zbrala eka skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
  ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na

       <ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
       beta-1.0-4.noarch.rpm>


  Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
  in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je e pripravil
  datoteki fonts.scale in fonts.dir.  Ponovimo vajo z xset in v
  nastavitveno datoteko dodamo vrstico:

     FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"

  Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System poenimo
  xfontsel. Novo nameene pisave najdemo najhitreje, e jih iemo po
  ``rkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih zaetnicah) v
  prvem stolpcu (fndry). Izberite kakno veliko poveavo (pxlsz) in
  primerjajte z rastrskimi pisavami!


  3.5.  TrueType pod X11

  Rasterizator za pisave TrueType e ni standardni del paketa X Window
  System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. nartujejo vkljuitev
  podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.


  3.5.1.  Freetype in xfsft

  Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni strenik pisav iz
  okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
  za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
  Werner Lemberg in sodelavci. Strenik je na voljo kot izvorna koda, s
  katero lahko pokrpate izvorno kodo strenika X, ali pa kot e preveden
  program za Linux.

       <http://www.freetype.org/>
       <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>

  Predpostavili bomo, da ste na kakrenkoli nain e uspeli priti do
  izvedljive datoteke xfsft.


  1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
     /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepiemo datoteke s
     pisavami TrueType.

  2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
     takne datoteke je naslednji:

     ___________________________________________________________________
     5
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
     ___________________________________________________________________


  Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanaa na eno in isto datoteko.
  Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
  znake, jo strenik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
  natetih petih kodnih naborov.

  Joerg Pomnitz je napisal programek ttmkfdir, ki avtomatino pregleda
  vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.

       <http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>


  3. V istem imeniku zatem poenemo e mkfontdir. Ta ne bo napravil ni
     drugega, kot obstojeo datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
     v datoteko z imenom fonts.dir.

  4. S strenikom pisav xfsft bodisi prepiemo obstojei strenik
     (navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kakno drugo
     primerno mesto.

  5. Strenik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
     slui za zgled, e nimate bolje:

     ___________________________________________________________________
     clone-self = off
     use-syslog = off
     client-limit = 20

     catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1

     error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors

     # in decipoints
     default-point-size = 120

     # x,y
     default-resolutions = 100,100,75,75
     ___________________________________________________________________


     Zdaj lahko poenemo strenik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
     7100. e so na vaem sistemu e zasedena, izberite druga. Za podrob
     nosti si oglejte prironik xfs(1).

       xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &


  6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri iemo pisave, lahko preverimo,
     e strenik deluje:

       fslsfonts -server localhost:7100

  7. e smo zadovoljni, dodamo strenik pisav med vire, kjer iemo
     pisave, npr.

       xset fp+ tcp/localhost:7100

     Strenik pisav lahko seveda tee tudi na drugem raunalniku, tako da
     ni potrebe, da imamo na vseh raunalnikih v lokalni mrei nameene
     vse pisave.

     Dokonno dodamo strenik pisav v konfiguracijsko datoteko
     /etc/XF86Config:

        FontPath "tcp/localhost:7100"


  3.5.2.  Xfstt

  Drugi strenik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
  Pisec teh vrstic z njim nima izkuenj, je pa z veseljem pripravljen na
  to mesto vkljuiti izkunje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
  in vseh zrcalih le-tega.

       <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>


  4.  Tipkovnica

  4.1.  Konzola

  Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
  najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
  Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
  o tej temi preberemo ve.  Paket je del vseh obiajnih distribucij in
  se naloi avtomatino ob namestitvi sistema.

  V starejih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
  keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
  installpkg.

  Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
  zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakrnihkoli
  razlogov uporabljajo drugano tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
  /usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Maek je e pripravil tabelo
  preslikav za ameriko tipkovnico s 101 tipko:

       <http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>

  Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
  uporabo le-te je taken:

  ______________________________________________________________________
  # Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
  setfont lat2-16
  # Naloimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
  loadkeys slovene
  # ...in jo izberemo
  echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
  ______________________________________________________________________


  Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.

  e elimo, da je takna nastavitev trajna, dodamo zgornjih est vrstic
  v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
  operacijskega sistema. e ob tem omogoimo e vnos osembitnih znakov v
  ukazni lupini ``bash'', je to najnujneje, kar je potrebno za pisanje
  po slovensko v tekstovnem nainu.


  4.2.  X Windows System

  V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
  ukazom xmodmap.  Tabelo preslikav za obiajno tipkovnico s 102 ali 105
  tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>


  Uporaba je enostavna:

       xmodmap Xmodmap.sl.pc102


  Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys
  tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
  podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno ameriko tip
  kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. e je
  ne, si jo lahko pripravimo sami: preden naloimo slovensko preslikavo
  tipkovnice, poenemo:

       xmodmap -pke > Xmodmap.us


  To potem naloimo enako kot slovensko tabelo.

  e elimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
  ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
  sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
  uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
  /etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomatino naloi ob vsakem zagonu X
  Window System. e se ne naloi, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
  njej mora biti nekaj takega kot:

  ______________________________________________________________________
  usermodmap=$HOME/.Xmodmap
  sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap

  if [ -f $sysmodmap ]; then
      xmodmap $sysmodmap
  fi

  if [ -f $usermodmap ]; then
      xmodmap $usermodmap
  fi
  ______________________________________________________________________


  Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
  lupini omogoiti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').


  4.2.1.  XKB

  (Marko Samastur, <markos@elite.org>)

  Xmodmap, ki smo ga lahko uporabljali doslej, med razvijalci XFree86 e
  nekaj asa velja za preiveto tehnologijo. Njegovo vlogo naj bi
  popolnoma nadomestil protokol XKB. Ker je bila slovenska tipkovnica
  dodana strenikom XFree86 ele pred kratkim, je zelo verjetno da je
  vaa distribucija e ne vsebuje. Snamete jo lahko z

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/xkb.tar.gz>

  Vsebovano datoteko (si) namestite v imenik /usr/lib/X11/xkb/symbols.
  Za njeno pravilno delovanje morate nastaviti spremenljivko okolja LANG
  na sl_SI (ni dovolj, e je le ta nastavljena le na sl). Tipkovnico
  nato uporabite tako, da v zagnanih oknih X izvedete ukaz

       setxkbmap si


  ali (e elite da se naloi ob vsakem zagonu oken X) da v nastavitveno
  datoteko strenika X vpiete

       XkbLayout "si"


  4.2.2.  KDE

  (Marko Samastur, <markos@elite.org>)

  Slovenizacijska skupina drutva LUGOS je leta 1999 popolnoma
  poslovenila namizje KDE. eprav so prevodi obstajali tudi za stareje
  razliice tega namizja, priporoam uporabo razliice 1.1.2, ker
  vsebuje najpopolneji prevod in ker so v njem odpravljene nekatere
  napake starejih razliic.

  e e imate nameeno namizje KDE, potem lahko poslovenite programe
  tako, da v menuju, ki ga prikliete s

       K / Settings / Desktop / Language

  kot prvi jezik izberete Slovenian. Prevedeni programi, ki jih boste
  zagnali potem, bodo e vsebovali slovenske prevode menujev.

  e zapisi v menujih ne vsebujejo umnikov, potem s

       K / Nastavitve / Namizje / Pisave

  odprete okno, v katerem jih ustrezno nastavite. Vsem pisavam, natetim
  v levem stolpcu, morate nastaviti znakovni nabor na iso-8859-2. e
  imate pisave pravilno nameene (tako kot to opisuje ta HOWTO), se
  bodo z uveljavitvijo sprememb pojavili tudi umniki.

  Sedaj je potrebno nastaviti le e tipkovnico. Pri tem so nam na voljo
  e nateti prijemi, lahko pa uporabimo tudi Mednarodno tipkovnico, ki
  je vkljuena v namizje KDE. Le ta nam omogoa preprosto preklapljanje
  med razlinimi tipkovnicami (tako kot to nekateri e poznajo iz okolja
  Windows).

  Okno Internacionalna tipkovnica odpremo z

       K / Nastavitve / Vhodne enote / Mednarodna tipkovnica

  kjer dodamo novo shemo tipkovnice z gumbom Dodaj. e nae namizje ne
  vsebuje slovenske tipkovnice, lahko uporabimo hrvako ali pa slovensko
  poberemo na naslovu

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/sl.kimap>

  Tipkovnico moramo shraniti v imenik /usr/share/apps/kikbd/. e hoemo,
  da se mednarodna tipkovnica naloi ob vsakem zagonu oken X, lahko to
  nastavimo v podmenuju Samodejni zagon, sicer pa jo zaenemo s

       K / Sistem / Razporeditev mednarodne tipkovnice.

  Pri uporabi moramo biti previdni le na to, da istoasno ne uporabljamo
  razlinih metod za opis tipkovnice (npr. mednarodne tipkovnice v KDE
  in xkb).


  4.2.3.  Xks

  eko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
  lotilo drugae. Njihov produkt Xks je strenik, ki se vgnezdi med
  strenik X in namenske programe ter prestree vse dogodke KeyPress ter
  jih po potrebi modificira. Ta reitev deluje tudi pri slabo napisanih
  programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
  tudi reitev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
  slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
  neme tipke).

       <http://www.informatica.cz/>


  Xks je program na pokuino (shareware); registracija izvedbe za Linux
  stane 900 ekih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
  zaenkrat e ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljuil na
  to mesto izkunje drugih.


  5.  Slovenski locale

  Z izrazom locale oznaujemo skupek lastnosti programskega okolja,
  odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
  informacija o tem, kateri znaki so rke in kaken je njihov vrstni
  red, nain izpisa datuma in ure, izbiro loila v zapisu decimalnih
  tevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporoila programov
  uporabniku.

  Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
  sistemih, zdruljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
  ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
  Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvra v est kategorij:

  *  LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)

  *  LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)

  *  LC_TIME (izpis datuma in ure)

  *  LC_NUMERIC (izpis tevilnih vrednosti)

  *  LC_MONETARY (izpis valute)

  *  LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)

  LC_ALL zajema vseh natetih est kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
  izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v esti
  odloil za njegovo raziritev. Standardizacijski komite se namre ni
  mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporoil, zato je
  standard v tej toki praktino neuporaben: doloa le prevode za ``da''
  in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
  gettext. Prevedeni katalogi sporoil, ki jih uporablja mehanizem
  gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.

  Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri v tej
  izdaji spisa HOWTO so e preverjeni in pobrani z Linuxa (paketi GNU
  textutils, fileutils ipd.), ki pa mora imeti nameeno knjinico GNU
  libc 2.0 ali kasnejo izdajo. e katerega od primerov pisec ni uspel
  preveriti na Linuxu, je na to posebej opozorjeno.

  Z nastavitvijo spremenljivke LANG ali LC_ALL na slovenski locale se
  spremenijo vsi prilastki, spreminjamo pa jih lahko tudi vsakega
  posebej:


       ~> cal
           February 2000
       Su Mo Tu We Th Fr Sa
              1  2  3  4  5
        6  7  8  9 10 11 12
       13 14 15 16 17 18 19
       20 21 22 23 24 25 26
       27 28 29
       ~> date
       Sun Feb 13 20:16:07 CET 2000
       ~> LC_ALL=sl_SI.iso88592 cal
           februar 2000
       ne po to sr  pe so
              1  2  3  4  5
        6  7  8  9 10 11 12
       13 14 15 16 17 18 19
       20 21 22 23 24 25 26
       27 28 29
       ~> LC_TIME=sl_SI date
       ned feb 13 20:16:22 CET 2000




  Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej.  e bi elili obdrati
  angleke izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., eleli pa bi, da
  gre urejanje rk po slovenski abecedi, bi spremenili samo LC_COLLATE
  (urejanje po izkunjah pisca z GNU libc 2.1 e vedno ne deluje):

       ~> sort abc.tex
       abc
       abca
       abd
       ab
       ~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
       abc
       abca
       ab
       abd

  Seveda LC_COLLATE ne rei vseh problemov v zvezi z urejanjem.  Pri
  razvranju kastiljskih kraljev bi, recimo, eleli, da pride Alfonz
  IX. za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Prepoznavanje takih primerov
  pa je verjetno e problem za umetno inteligenco...

  Spremenljivka LANG ima v splonem obliko:

       LANG=jezik[_drava[.nabor]]

  Pri tem je jezik dvorkovna koda jezika, kot jo doloa standard ISO
  639, drava pa dvorkovna koda drave, doloena s standardom ISO 3166.
  Zgled za slovenino, kot se govori v Sloveniji in pie s kodnim
  naborom ISO 8859-2, je torej

       LANG=sl_SI.iso88592

  Doloitev drave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
  jezikih, ki se govorijo v ve dravah; kaken locale uporabljajo
  Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko piemo
  na kratko

       LANG=sl

  Vsaj tako naj bi bilo v teoriji. Praksa na Linuxu se navadno majkeno
  razlikuje: v imeniku /usr/share/locale/sl so shranjeni samo katalogi
  sporoil iz kategorije LC_MESSAGES, podatki iz vseh ostalih kategorij
  pa so v imeniku /usr/share/locale/sl_SI. Zaradi tega moramo postaviti
  spremenljivko LANG (ali LC_ALL) na vrednost sl_SI (ali
  sl_SI.iso88592), spremenljivko LC_MESSAGES pa na sl:

       LANG=sl_SI
       LC_MESSAGES=sl


  5.1.  Programiranje z GNU gettext

  Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:

  *  xgettext, ki iz izvorne kode izlui sporoila

  *  msgcmp, ki primerja dva kataloga sporoil

  *  msgmerge, zdrui star preveden katalog sporoil z novim,
     neprevedenim

  *  msgfmt, ki prenosen katalog sporoil prevede v binarno obliko

  *  msgunfmt, obratno od msgfmt

  S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
  programa s paketom GNU gettext.


  1. Najprej napiemo program zgled.c. Pri pisanju programa e vkljuimo
     mehanizme internacionalizacije:

     ___________________________________________________________________
     #include <locale.h>
     #include <stdio.h>
     #include <libintl.h>

     #define PACKAGE   "zgled"
     #define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"

     char main() {
         setlocale (LC_MESSAGES, "");
         bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
         textdomain (PACKAGE);

         printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
         printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
         return(0);
     }
     ___________________________________________________________________


  2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluimo izpise na zaslon:

       xgettext zgled.c

     S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obiajna besedilna
     datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporoil.

  3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
     takole:

     ___________________________________________________________________
     # Slovenski prevod zgleda
     # Primo Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
     #
     msgid ""
     msgstr ""
     "Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
     "POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
     "PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
     "Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
     "MIME-Version: 1.0\n"
     "Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
     "Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
     "Xgettext-Options: \n"
     "Files: zgled.c\n"

     #: zgled.c:13
     msgid "This is a short example."
     msgstr "To je kratek zgled."

     #: zgled.c:14
     msgid "Author: Primoz Peterlin"
     msgstr "Avtor: Primo Peterlin"
     ___________________________________________________________________


  4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporoili (angl. portable
     message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:

       msgfmt -v -o zgled.mo messages.po

  5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext nael:

       mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES

  6. Program prevedemo in poveemo s knjinico libintl.a:

       gcc -o zgled zgled.c -lintl

  7. Pa poskusimo, kakna je razlika!

       LANG=C ./zgled
       LANG=sl ./zgled
       LC_ALL=sl ./zgled
       LC_MESSAGES=sl ./zgled
       LC_CTYPE=sl ./zgled
       LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled

  V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporoilo angleko, v predzad
  njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
  locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
  ``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporoil -- to namre obstaja
  za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
  irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.

  e dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporoil, se mora
  ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Teavo, da GNU
  gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot razlina locala, je
  pisec teh vrstic reil z simbolno povezavo v imeniku
  /usr/local/share/locale:

       ln -s sl sl_SI.iso88592



  5.2.  Poslovenjenje katalogov sporoil

  V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
  predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in veino tistega, s
  imer se sooa konni uporabnik). Trenutno so v slovenino e
  prevedena sporoila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
  gettext, grep, hello, recode in tar.  Z nastavitvijo spremenljivke
  okolja

       LANG=sl


  bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporoila namesto
  anglekih.

  Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
  elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko naroite tako, da na
  naslov sl-request@li.org poljete vrstico

       subscribe


  v telesu sporoila.

  Pomo prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
  zavezali za vzdrevanje e prevedenih, je nadvse zaelena.  Vabljeni!


  6.  Poslovenjenje razlinih programov

  Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
  konal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu naih znakov, ter
  kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
  s slovenskimi besedili. To poglavje je takoreko v celoti posveeno
  izjemam -- programom, ki iz taknih ali druganih razlogov ne
  uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
  vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. e nimamo
  tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
  podobnemu.


  6.1.  Ukazne lupine

  6.1.1.  bash

  Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
  potrebi ustvarimo):


       set meta-flag on
       set convert-meta off
       set output-meta on

  Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
  podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.

  Tole se sicer ne navezuje na slovenino, ko ste e pri poslu, si
  lahko ivljenje olajate e s tem, da tipkam Home, Delete in End
  vrnete njihov obiajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate e
  vrstice


       "\e[1~": beginning-of-line
       "\e[3~": delete-char
       "\e[4~": end-of-line


  6.1.2.  tcsh

  Vnos osembitnih znakov omogoimo, e v nastavitveno datoteko
  (/etc/csh.login za skupne nastavitve oz.  ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
  osebne nastavitve) dopiemo vrstico:


       setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592

  Med nami: kae, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
  nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.

  Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
  ``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
       rufko:~% set
       ...
       version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
       rufko:~%




  Pomemben je tisti ``8b''. e se pri vas ne izpie, vam verjetno ne
  preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.


  6.2.  Terminalski emulatorji

  6.2.1.  xterm

  V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
  /usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) doloimo pisave,
  ki jih uporablja XTerm.  Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
  iroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
  ISO Latin 2.  Zgled:


       XTerm*font:     -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
       XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2




  Primerne pisave lahko izpiemo z ukazom xlsfonts (glej e razdelek ``X
  Window System'' poglavja ``Prikaz naih znakov na zaslonu''):


       xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'


  6.2.2.  rxvt

  Po podatkih v ekem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
  deluje z naimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
  najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
  ``Zahvala'', kje ga najdete).


  6.3.  Pisarniki paketi

  6.3.1.  WordPerfect

  (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, t.9, str.60)


       WordPerfect ima vse potrebne znake e v svoji tabeli. Vse,
       kar moramo napraviti, je da za nae rke definiramo
       makroukaze. Recimo, da bi radi definirali rko  (velika
       rka S s streico).  Prinemo s snemanjem makroukaza (recimo
       mu Scaron), skoimo v tabelo znakov, v njej izberemo rko ,
       zakljuimo makro in nazadnje pri nastavitvah poveemo makro
       z izbrano tipko.


  Alen alamun je pripravil tudi prireditveno tabelo za slovensko
  tipkovnico brez makroukazov. Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za
  slovensko tipkovnico najdete na
       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>


  (Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)


       Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
       Linuxom?" se glasi: SLABO.

       1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
       uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
       fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
       Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
       tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.

       2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
       znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
       skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
       verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
       koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
       napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
       Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
       tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(

       Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)

       Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
       Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
       koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
       in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
       tak.

       --
       Kome.


  6.3.2.  Star Office

  (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, t.9, str.60)

  StarOffice je malce teavneji, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
  vendarle povejmo recept e zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
  slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
  iz recimo ftp strenika drutva uporabnikov linuxa slovenije
  ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
  l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
  /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
  imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow strenik. To naredimo
  tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopiemo:

       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"


  Za tem poenemo

       xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/


  ter e xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
  /usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
  povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo e za
  direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
  poveemo .pfb datoteke. Skoraj smo e na koncu, v datoteko
  /usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru e dodanih
  pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podroja, vse nove pisave, tako,
  da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
  -%d-%d-%d-%d...  Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo e
  tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvrimo xmodmap
  xmodmap.si. e imate stareji Xwindow sistem, si boste morda morali
  xmodmap.si e popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
  normalno, sicer pa samo poenete swriter3 in uivate v dodatnih
  slovenskih pisavah.


  6.3.3.  Applixware

  (Boris Poar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)

  Z Lugosovega strenika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
  8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
  zadeva je reena.


       <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>


  6.3.4.  AbiWord

  (Milan Gabor, <milan.gabor@uni-mb.si>)

  V imenik /opt/AbiSuite/fonts sem skopiral pisave PCF (latin2) za
  streznik X in popravil datoteko fonts.dir (popravil, ne na novo
  naredil!, ker Abi uporablja drugacna imena za pisave kot pa so
  registrirana v pisavah) Tezave pa so bile naslednje:


  *  Pisavam se ni dalo spreminjati velikosti (ker so v rastrskem
     formatu PCF)

  *  Z njimi se ni dalo tiskati (Abi zahteva za tiskanje pisave Type1)


  e bi podtaknil pisave Type1, bi poveevanje in tiskanje delovalo.


  6.4.  Urejevalniki

  6.4.1.  GNU emacs

  Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
  urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
  oboujejo, ali pa sovraijo. Emacs je ve kot urejevalnik; je
  takoreko nain ivljenja. V njem lahko piete programe, iz njega
  poganjate prevajalnik, piete besedila, poganjate rkovalnik,
  poganjate TeX, berete poto in novice... Ko enkrat v resnici dobro
  obvladate Emacs, imate realne monosti, da se vam e dobren del
  naslednjega stoletja ne bo treba nauiti nobenega novega urejevalnika.
  Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.


  6.4.1.1.  GNU emacs 20

  Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
  je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je


  ______________________________________________________________________
  ;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
  ;;; and onwards)
  (set-language-environment "Latin-2")
  ______________________________________________________________________


  Kasneje lahko nain Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
  Set Language Environment / European / Latin-2.


  6.4.1.2.  Stareje izdaje programa GNU emacs

  Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
  (ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
  dodamo naslednjih nekaj vrstic:

  ______________________________________________________________________
  ;;  Omogoimo izpis znakov s kodo vejo od 127
  (standard-display-european t)

  ;;  Omogoimo vnos znakov s kodo vejo od 127
  (set-input-mode (car (current-input-mode))
          (nth 1 (current-input-mode))
          0)
  ______________________________________________________________________


  Prilagoditev Emacsa je mono izvesti v eni od naslednjih datotek z
  nastavitvami:

  *  /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)

  *  ~/.emacs (osebne nastavitve)

  *  /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)

  Z vnosom in izpisom naih znakov seveda e ni konec zgodbe o
  prilagoditvi Emacsa za slovenino. elimo na primer tudi, da se ukaza
  forward-word in backward-word ne bosta zatikala na naih znakih, ter
  da tudi za nae znake pravilno tee pretvarjanje med velikimi in
  malimi rkami. S starejimi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
  trivialno. Bralcu bo v veliko pomo zbirka nasvetov Slovenina in
  raunalniki avtorja Alea Koirja, v kateri je programu GNU emacs so
  posveeno obirno poglavje. Najdete jo na

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>



  6.4.1.3.  Emacs in slovenski locale

  (Ale Koir, <ales.kosir@hermes.si>)

  Emacs 20 uporablja svoj, torej nestandardni mehanizem za vnos in
  prikaz tujejezinih znakov. To e samo po sebi ni lepo, e huje pa je,
  da se vgrajeni mehanizem tepe s standardnim: e je vrednost
  spremenljivke LANG kaj drugega kot C, potem vgrajeni Emacsov nain
  odpove.

  Nekoliko grda reitev je, da Emacs vedno poenemo v okolju LANG=C.
  Najlaje to napravimo tako, da v ~/.bashrc definiramo


  ______________________________________________________________________
  alias emacs='LANG=C emacs'
  ______________________________________________________________________


  e kdo zares razume interakcijo Emacsa s spremenljivko LANG, bom sem
  dodatne informacije z veseljem vkljuil.


  6.4.2.  crisp

  Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
  Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
  pokuino'' (shareware). Zadnja takna razliica je 2.2e iz leta 1991
  in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira ve. Noveje (trenutno 5.1)
  pa tri podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako blije
  pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; e se nobenega od teh dveh
  ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.

  Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
  127 dalje ne prikae, ampak izpie njihovo estnajstiko kodo, ki jo
  uvede z znakoma \x.  Pomaga, e naloimo paket z izvorno kodo Crisp in
  v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
  argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
  makroukaz prevedemo:

       crunch xterm.cr

  Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
  /usr/local/lib/crisp/macros/tty.

  Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
  oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
  vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razliica Crisp
  za X11).  Poleg tega se je na stareji verziji Linuxa (1.0.8) crunch
  pritoeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp.  Pomagala je logina
  povezava:

       ln -s  /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp

  Ale Koir je napisal za Crisp makro slovene:

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>

  Z njim lahko vnaamo nae znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
  primernih tipk na nain: namesto  vtipkamo "c, makro pa pretvori
  zaporedje v ustrezen znak.  Poleg ISO Latin 1 podpira e nekaj drugih
  kodiranj, ki so v uporabi v naih krajih.  Navodila za uporabo so na
  voljo tudi prek WWW:

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>


  Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
  urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi monost kasneje
  ugodneje nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
  opisanih teav z vnosom osembitnih znakov.


  6.4.3.  vi

  Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi teav z licennino
  najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
  vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, vasih pa tudi ``elvis'',
  delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
  katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
  urejevalnikih nauili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
  ``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na isto vsakem Unixu,
  pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.

  Po izkunjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
  teav prepuata osembitne znake. Teave lahko vasih povzroajo
  zunanji programi, ki jih kliemo iz urejevalnika (npr. fmt za
  poravnavanje besedila). Navadno pomaga, e v ~/.profile doloimo
  spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').


  6.4.4.  joe

  (Danilo Godec <danci@kibla.org>)

  Skupne nastavitve za urejevalnik Joe so v datoteki /usr/lib/joe/joerc
  (mono je, da jo imate shranjeno kje drugje). Izbira -asis omogoi
  vnos in izpis osembitnih znakov. Aktiviramo jo tako, da pobriemo
  presledek pred njo.


  6.5.  Elektronska pota

  6.5.1.  Pine

  Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
  (ali /etc/pine.conf, zatem pa e osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
  enem ali drugem poiemo niz character-set in postavimo to
  spremenljivko na ISO-8859-2:

  ______________________________________________________________________
  ...
  # character-set should reflect the capabilities of the display
  # you have. Normal default is US-ASCII.  Typical alternatives
  # include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
  character-set=ISO-8859-2
  ...
  ______________________________________________________________________


  6.5.2.  elm

  Opozorilo: pisec e dolgo ne uporablja ve tega programa in zapisanega
  ni preveril. Danski in nemki HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
  ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
  bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
  naslednjih spremenljivk:

  ______________________________________________________________________
  ...
  charset=iso-8859-1
  displaycharset=iso-8859-1
  textencoding=8bit
  ...
  ______________________________________________________________________


  Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
  8859-2.

  e enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opie
  svoje izkunje.


  6.5.3.  Netscape Mail

  V Netscape Mail 4.06 je mono pisati nae znake v telesu sporoila, ne
  pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat nameene nae pisave in urejeno
  preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
  X11''), le e v menuju View potnega programa izberemo ``Encoding'',
  tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.

  Vesel bom opisa izkuenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.


  6.6.  Svetovni splet


  6.6.1.  Lynx

  Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
  jo lahko na enega od treh nainov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
  zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske puice izberemo
  eljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
  nastavitev) nastavimo

       character_set=ISO Latin 2


  In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)

       CHARACTER_SET:ISO Latin 2



  6.6.2.  Netscape Navigator

  (Metod Koelj, Message-id:
  <Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)

  Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
  uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz naih
  znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
  X11''). Ko Navigator zaenemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
  za 'Central European (ISO-8859-2)'. e pregledujemo stran, ki
  brkljalniku pravilno sporoi uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
  avtomatino uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
  spremenimo osnovno velikost rk ali pa obliko za proporcionalno
  pisavo.

  To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
  doloimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
  the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
  katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
  le pisave s pravim naborom znakov.

  e pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored rk (razpored
  ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
  pravim razporedom rk, lahko razpored preklopimo rono z izbiro ,,View
  / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.

  Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom rk in ob pravilnem razporedu
  tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nae rke tudi pri pisanju v
  modulu 'Page Composer'.

  Netscape Communicator 4.06 in noveji znajo na Unixih, ki imajo
  nameene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
  strani Microsoft CP1250, oznaene kot windows-1250 v glavi.


  6.6.3.  Amaya

  (Andra Hvalica, Message-id: <374E958D.ADD55B49@amis.net>)

  Torej takole je s to Amayo: umniki (in ostale rei - preizkusil sem
  tudi nemke preglase) isto lepo delujejo. V em je tos? Verjetno gre
  za hroa, morda ga tudi ni ve, imam Amayo 1.4a, isto mono je, da
  je zunaj e kaj novejega... Vse, kar je treba narediti je, da pri
  datoteki, ki jo zane pisati, nastavi ,,Attributes / lang /
  ISO_Latin_2``, vendar mora biti v datoteki e en znak, ki ga je treba
  e prej oznaiti.  Potem so umniki vidni v Amayi.

  Vendar je tukaj e nekaj takega kot kavelj 22 - v Navigatorju je treba
  imeti nastavljeno ,,View / Character Set / Central European (ISO
  8852-2)``.  To imamo Slovenci itak vsi, ampak to vseeno ni isto v
  redu. Amaya bi morala v html datoteko zapisati character=iso-8859-2,
  vendar tega ne naredi. Pa pa napie <body lang="x-Latin-2">, kar,
  vsaj jaz, prvi vidim.

  (Andra Hvalica, Message-id: <3788BBF0.1041C481@amis.net>)

  Z interneta sem potegnil novo Amayo 2.1 in si ogledal, kako je s
  podporo za Latin-2. Priblino tako trapasto je, kot pri eni od
  starejih razliic, ki sem jo e imel.

  e zmerom velja, da je treba napisati katerikoli znak, preden program
  sploh reagira na nae nastavitve za jezik. Ko vpiemo ta famozni znak,
  izberemo ,,Attributes / lang...``, izberemo Czech.

  S tem doseemo, da program vtipkane znake upoteva kot iso-8852-2,
  vendar v glavo HTML dokumenta tega ne zapie. Pa pa napie:

  ______________________________________________________________________
  <body lang="cs">
  ______________________________________________________________________



  Kar je brez veze. Vsaj z Navigatorjem kakega efekta nima. e nimamo
  sami nastavljenega kodnega zapisa iso 8859-2, umnikov ne bomo videli.
  Zato moramo sami v glavo HTML dopisati charset=iso-8859-2; tako so
  umniki vidni zmeraj.


  6.6.4.  Spletni streniki

  Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
  for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
  ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Reitev
  problema slovenskih umnikov v HTML dokumentih``
  http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.


  6.6.4.1.  Naela


  1. Doloilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenaa tok
     podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
     vkljuuje osembitne znake, estnajstbitne znake kot npr. ISO10646
     ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.

  2. Vsebino spisa doloa glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
     informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
     zato mora odraati pravo vsebino spisa.

  3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
     ,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
     podmnoica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmoen
     prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
     MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:

       Content-Type: text/html

  4. Doloilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim doloilom charset v vrstici
     Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Naeloma je
     dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
     Set Registry. Iz praktinih razlogov pa je priporoljivo, da se
     omejimo na naslednje entitete HTTP:


       charset = "US-ASCII"
                    | "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
                    | "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
                    | "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
                    | "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
                    | "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
                    | token

  Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred
  stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
  entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljuuje US-ASCII, ki je
  njegova podmnoica).

  Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
  potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico

       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2

  Pri tem presledek med podpijem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.

  5. Numerine entitete oblike &#nnn; doloajo pismenko s kodo nnn v
     referennem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
     trenutno izbranem. Na ta nain torej sploh ne moremo uporabljati
     naih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
     lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. rko  (mali C s
     kljukico) lahko torej zapiemo kot &#269;. In samo tako.


  6.6.4.2.  Praktini oziri

  Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporoljiva, kdaj pa
  ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
  kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
  za vse spise. e pa je informacija namenjena iremu obinstvu, pa je
  potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
  kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
  prikazati. Veljavno doloilo prenosnega protokola HTTP namre od
  spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikaejo spise HTML, ki
  uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
  zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
  ignorira in stran (nepravilno) prikae v nekem drugem kodnem razporedu
  (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
  priporoljivo, da vstopne toke v va informacijski sistem ne
  uporabljajo kodnih razporedov, razlinih od ISO 8859-1.


  6.6.4.3.  Podrobnosti izvedbe

  Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni strenik
  prilagodimo, da pravilno postree uporabniku s spisom, kodiranim po
  ISO 8859-2:

  *  doloitev nove pripone za statine spise, kodirane po ISO-8859-2,
     in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME

  *  dinamino prekodiranje spisov

  *  uporaba posebnosti strenika ali brskalnika


  6.6.4.4.  Doloitev nove pripone za statine spise

  Ob zahtevku za spis veina spletnih strenikov izve zvrst statinih
  spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
  katero opremi spis, preden ga izroi prejemniku. Ve razlinih pripon
  lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
  doloata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko doloa
  kvejemu eno zvrst spisa.

  Nobene splone metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
  spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
  8859-1, bodisi ISO 8859-2, in priakovala od spletnega strenika, da
  se bo nekako odloil, s kakno glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
  monost je vsekakor, da pripono .html trajno veemo na zvrst spisov
  HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta reitev ima
  seveda oitno pomanjkljivost za obinstvo, ki ne more prikazati tega
  nabora znakov.

  Tukaj predlagana reitev izkoria zmonost spletnih strenikov, da
  doloijo novo pripono datoteke in jo veejo na zvrst spisa text/html;
  charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To monost podpira veina spletnih
  strenikov. Strenika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
  npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
  vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
  domisleno shemo (glej Reitev problema slovenskih umnikov v HTML
  dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
  uporabljajo kodne razporede, razline od ISO 8859-1. e na primer
  doloimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
  razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:

  *  Strenik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:

       AddType  .html-l2     text/html;charset=ISO-8859-2  8bit 1.0


  *  Strenik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:

       AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   .html-l2

  *  Strenik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoi piki:
     v datoteki srm.conf dodamo:

       AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   html-l2


  6.6.4.5.  Dinamino prekodiranje

  Na vsakem spletnem streniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
  Interface (CGI) lahko izvedemo dinamino prekodiranje spletnih spisov.
  Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
  spis v mnogo razlinih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
  pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski as strenika,
  po drugi pa dinaminih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
  shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
  komunikacijske vode.

  Primera skriptov, ki izvajata dinamino prekodiranje:

  *  slovene - paket za dinamino pretvarjanje spletnih spisov iz
     kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
     ASCII (s prerkovanjem iz ȩ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
     Ljubljana, Slovenija.

  *  pl-conv - skript v Perl za dinamino pretvarjanje kodiranja
     spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
     RomanCE in US-ASCII (s prerkovanjem). Avtor Jarosaw Strzakowski,
     Krakw, Poljska.

  Sledijo tri reitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
  raziritve programske opreme. Prvi dve se nanaata na spletni
  strenik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
  Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
  Supplemented File Type''.


  6.6.4.6.  Metainformacija za spletni strenik W3C

  Spletni strenik W3C (neko poznan kot CERN WWW) omogoa dodajanje
  metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.

  Po privzeti nastavitvi ie strenik metainformacije v datotekah s
  pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. e na primer spletne
  spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in elimo opremiti spis
  isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:


  *  e e ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:

       $ mkdir /WWW/Hypertext/.web

  *  Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
     datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
     Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
     format RFC822. V naem primeru je to ena sama vrstica:

       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2


  6.6.4.7.  Datoteke ASIS za strenik Apache

  Strenik Apache doloa poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Strenik
  polje datoteko ASIS odjemniku natanno takno, kot je (angl. ``as
  is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
  Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
  protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.

  V nastavitveni datoteki za strenik doloimo, da pripona .asis pripada
  zvrsti spisa httpd/send-as-is:

       AddType httpd/send-as-is asis

  Primer datoteke ASIS:


       Status: 200 OK
       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2

       <HTML>
       <HEAD>
       <TITLE>Hello world</TITLE>
       </HEAD>
       <BODY>
       <H1>ivjo svet!</H1>
       </BODY>
       </HTML>

  Kot vidite, morate v datoteko vkljuiti tudi tromestno odzivno kodo
  strenika. Strenik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
  smemo vkljuiti v datoteko.

  6.6.4.8.  Znaka <META> z oznabo HTTP-EQUIV

  V doloilu HTTP 2.0 predlagana znaka <META> z oznabo HTTP-EQUIV je
  bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko strenik potegne
  dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
  uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
  kateri strenik to v resnici tudi poel. Tovrstno razlenjevanje
  spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
  in bi se mono poznalo pri odzivnosti spletnega strenika. Pa pa so
  namesto tega zaeli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
  (Netscape Navigator, na primer, to poenja od izdaje 2.0 dalje).

  Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
  zaglavju spisa:


       <HTML>
       <HEAD>
         <TITLE>Naslov<TITLE>
         <META HTTP-EQUIV="Content-Type"
             CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
       </HEAD>

       <BODY>
       Besedilo...
       </BODY>
       </HTML>


  6.7.  Delo na oddaljenem raunalniku

  Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omreja TCP/IP delamo na drugem
  raunalniku.

  Teave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napane
  nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
  obeh podpirata osembitne znake. V primeru teav se poleg teh programov
  splaa pogledati e

  *  nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')

  *  nastavitev terminala (fizinega ali virtualnega).  Eksplicitno ga
     lahko nastavimo z ukazom

       stty -parenb -istrip cs8


  *  in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin


  6.7.1.  Telnet

  Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
  toggle binary:

       ~> telnet
       telnet> toggle binary
       Negotiating binary mode with remote host.
       telnet> open raunalnik


  Telnet omogoa tudi, da si nastavitve za izbrane raunalnike vnesemo v
  nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc.  Vnosi imajo obliko:
       ...
       biofiz.mf.uni-lj.si
               set binary true
       ...


  6.7.2.  rlogin

  Privzet nain zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
  pa lahko to doloimo z doloilom ``-8'':

       rlogin raunalnik -8



  6.8.  TeX in LaTeX

  Poslovenjenje paketa LaTeX obsega

  *  7- in 8-bitni nain vnosa naih znakov

  *  nain izpisa naih znakov

  *  poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.

  *  slovenska pravila za deljenje besed

  *  prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
     LaTeX in Linuxdoc DTD

     Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat e ne gre
     avtomatino. Pokaemo, kako lahko teavo z nekaj truda obvozimo.

  Podporo za neangleke jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
  Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
  distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:

       <ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
       <http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>


  Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomatino izberejo
  slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
  za zlogovanje besed (e imamo nameene slovenske zlogovalne vzorce;
  poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni nain
  vnosa znakov "c"s"z:


       \usepackage[slovene]{babel}




  V novi razliici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
  izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
  8-bitni vnos znakov.  Primer celotnega spisa v LaTeXu:

  ______________________________________________________________________
  \documentclass[a4paper]{article}
  \usepackage[slovene]{babel}
  \usepackage[T1]{fontenc}
  \usepackage[latin2]{inputenc}
  \begin{document}
  eprav se pouk na elezniarski oli v entvidu obiajno kona
  ele ob tirih, odpeaijo uenci iz obin elimlje in etale domov
  e etrt ez tri.
  \end{document}
  ______________________________________________________________________


  6.8.1.  LaTeX 2.09

  V stareji razliici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
  mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
  Primer uporabe:

  ______________________________________________________________________
  \documentstyle[latin2]{article}
  \begin{document}
  ...
  \end{document}
  ______________________________________________________________________


  Stil latin2 je na voljo na vseh strenikih CTAN, npr.

       <ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>



  6.8.2.  Slovenska pravila za deljenje besed

  Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
  diplomske naloge leta 1990 izdelal Matja Vreko, in jo predal v last
  slovenskemu drutvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
  individualno uporabo brez namena pridobivanja premoenjske koristi. Od
  leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon lajpah z IJS, ki jo je
  posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezino podporo
  v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
  z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
  1997-04-15.

  V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
  Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
  administrator poenete program texconfig. V menuju izberemo monost
  HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
  izbiri poene urejevalnik vi in vanj naloi datoteko language.dat. Za
  tiste, ki ga ne poznate, najnujneje o uporabi le-tega: levo, desno,
  gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
  Znak pobriete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
  Datoteko shranite in zakljuite z delom s pritiskom na tipko Esc in
  vpisom :wq (dvopije, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oboroeni s
  tem znanjem v datoteki language.dat pobriemo komentar (znak za
  procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
  urejevalnik. Program texconfig bo avtomatino ustvaril nove formatne
  datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.

  Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene teave z datoteko sihyph22.tex,
  ki so enako udeno izginile, ko mu je dr. lajpah poslal novo izdajo
  slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
  lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
  navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Poenemo
  texconfig, tam najprej osveimo seznam datotek (izbira REHASH -
  rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prejnjega
  odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.

  Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na

       <http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>


  6.8.3.  LyX

  (Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)

  e uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
  ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenino:


  1. Tipkovnica v streniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
     v splonem lahko vnaamo nae znake (to je opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').

  2. Poenemo LyX in nastavimo:


       Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2

  al izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo rono
  dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
  /usr/share/lyx/, uporabnika pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:


       \font_norm iso8859-2

  3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:


       Layout / Document / Language = slovene
       Layout / Document / Encoding = latin2
       Layout / Paper / Papersize = A4
       Layout / Quotes = ,,text`` & Double


  4. e elimo te nastavitve uporabljati v vseh naih dokumentih (in to
     seveda elimo), uporabimo e izbiro

       Layout / Save layout as default

  5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
     pritrdilno na vpraanje:


       "Should I set some parameters to letter the defaults
       of this document class?"

  Zaradi napake v LyXu do vkljuno 1.0.0pre2 ni mogo vnos 8-bitnih
  znakov v matematinem tekstovnem nainu (math text mode). Pomagamo si
  tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
  tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obveeni in
  jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.

  7-bitni vnos umnikov kot "c"s"z je oteen, ker LyX avtomatino
  pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
  spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobneja monost pa je, da
  predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
  cua.bind, kar e uporabljamo) dodamo vrstico:

       \bind "S-quotedbl" "accent-caron"

  Nae znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z.  S tem al izgubimo
  avtomatino pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pa
  ne moremo imeti...

  Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. e je e ni, lahko
  napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
  popravimo.

  e imamo staro slovensko tipkovnico (amerika s 蹾 namesto ~{`),
  lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena alamuna
  <alen.salamun@medinet.si>:

       Options / Keyboard / Primary = slovene

  Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipino v imeniku
  /usr/share/lyx/kbd/.

  Takole pa lahko uporabimo rkovalnik ``ispell'' za rkovanje
  slovenskih spisov:

       Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
         * Use alternate language: slovensko
         * Extra special chars allowed in words: 蹾ȩ

  V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:

  Uredi / rkovalnik / Izbire rkovalnika
    * Uporabi drug jezik: slovensko
    * Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: 蹾ȩ


  6.8.4.  Pregled besedila na zaslonu

  V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
  programom za pregled besedila na zaslonu:

     XDvi
        V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico

        ________________________________________________________________
        XDvi.paper:     a4
        ________________________________________________________________


     Ghostview
        V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
        /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
        vrstice:

        ________________________________________________________________
        !  Ghostview naj uporablja format A4
        *pageMedia:             A4
        !  Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
        *Ghostview.interpreter: gs
        *Ghostview.arguments:   -sPAPERSIZE=a4
        ________________________________________________________________


     Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
     Ghostview, je pametno, e mu v nastavitveni datoteki (navadno
     /usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
     /usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
     velikost strani A4. Poiemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
     (pobriemo zaetni znak za procent):


          % (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse





  6.8.5.  Stvarna kazala

  Najpogosteje orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
  Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg anglekih pozna e
  nemka pravila za razvranje) in nae abecede ne pozna.

  Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
  besedo, ki jo elimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej oznaiti z
  ukazom \index{vnos}. Ker navadno elimo stvarno kazalo tudi izpisati,
  dodamo e ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
  Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:




  ______________________________________________________________________
  \documentclass[a4paper]{article}
  \usepackage[slovene]{babel}
  \usepackage[T1]{fontenc}
  \usepackage[latin2]{inputenc}
  \usepackage{makeidx}
  \makeindex
  \begin{document}
  eprav se pouk na elezniarski
  oli\index{s~ola@ola!z~eleznic~arska@elezniarska} v
  entvidu\index{S~entvid@entvid} obiajno kona ele ob tirih,
  odpeaijo uenci iz obin elimlje\index{Z~elimlje@elimlje} in
  etale\index{Z~etale@etale} domov e etrt ez tri.
  \printindex
  \end{document}
  ______________________________________________________________________



  Trik je v tem, da makeindex dopua skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
  je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
  resnici izpie. Nao rko  zato piemo kot C~ (znak ~ je v kodnem
  razporedu ASCII za vsemi rkami), in tako bo zanesljivo uvrena za
  vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:


       latex zelez-sola
       makeindex zelez-sola
       latex zelez-sola




  Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
  ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
  pa vsrka drugi ukaz latex.


  6.9.  groff

  Groff nudi precej omejeno podporo za nae znake. Pri izpisu na zaslon
  (nain nroff) lahko goljufamo tako, da zapiemo datoteko z osembitnimi
  znaki ISO Latin 2, programu pa laemo (izbira -Tlatin1), da so
  kodirani po razporedu ISO Latin 1.

  Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko nae
  znake vnaamo kot makroukaze, na primer:


       \('a    a z ostrivcem
       \(vc    c s streico
       \vou    u s krocem




  Izpis v obliki PostScript v asu pisanja tega spisa e vedno ne
  deluje, eprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
  Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
  tudi tu. e najveji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
  osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdruje ve.  Za
  paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
  ga na

       <ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>

  6.10.  Perl

  Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
  primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic

  ______________________________________________________________________
  use locale;
  ______________________________________________________________________


  bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
  si sposodili pri Janu Pazdziori:

  ______________________________________________________________________
  ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="teie\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e::i:::e:
  ~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="teie\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:i:e:
  ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="teie\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:i:e:
  ______________________________________________________________________



  Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
  spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, nae znake
  res upoteval kot rke (\).


  6.11.  rkovanje: ispell

  Veina sodobnih distribucij Linuxa e pride s rkovalnikom Ispell;
  manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete katerikoli od
  navedenih datotek:

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>


  e je v istem imeniku na voljo kakna kasneja izdaja, seveda vzamemo
  to.

  Prva arhivska datoteka je prevedena na sistemu Caldera OpenLinux 1.3
  in jo lahko na enakih sistemih namestimo enostavno z ukazom


       rpm -i ispell-sl-0.1-1.i386.rpm




  Kopije datoteke, izvorne in prevedene za razline sisteme, najdemo
  tudi na ustreznih mestih za anonimni FTP:

       <ftp://contrib.redhat.com/libc5/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
       <ftp://contrib.redhat.com/libc5/SRPMS/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
       <ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/RPMS/libc6/ispell-
       sl-0.1-1.i386.rpm>
       <ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/con
       trib/SRPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>


  Na vseh ostalih sistemih moramo prevedeno datoteko zgraditi sami. Kot
  sistemski oskrbnik poenemo


  rpm --rebuild ispell-sl-0.1-1.src.rpm




  Redhat Package Manager bo v nekaj minutah bo pripravil datoteko
  ispell-sl-0.1-1.i386.rpm in jo pustil v imeniku /usr/src/Open
  Linux/RPMS/i386/, /usr/src/redhat/RPMS/i386/ ali distribuciji, ki jo
  uporabljate, ustreznem. To datoteko lahko zatem namestimo z ukazom


       rpm -i /usr/src/redhat/RPMS/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm




  Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
  katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
  slovensko:

       ispell -d slovensko besedilo.txt


  Natanneja navodila za ravnanje s programom Ispell boste nali v
  prironiku, ve o prilagoditvi paketa ispell za slovenino si lahko
  preberete na strani Slovenina in raunalniki Alea Koirja. Ispell s
  slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni rkovalnik Trubar
  istega avtorja:

       <http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>


  Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je podjetje Amebis
  d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s posredovanjem
  dr. Tomaa Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na Institutu Joef
  Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.


  6.11.1.  Teave z znaki A, D in E

  Ispell ima teave z besedili, pisanimi z znaki ISO 8859-2 in pripono
  .tex (to pripono navadno uporabljamo za besedila, pisana za stavni
  sistem TeX). Teave se kaejo v tem, da jemlje rke A, D in E kot meje
  med besedami. Izognemo se jim, e


  6.12.  Pretvarjanje med razlinimi kodiranji

  Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nae znake e nekaj drugih naborov:
  Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
  CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
  Latin 7 itd.

  eprav ni teko napisati programka za pretvorbo iz enega kodnega
  nabora v drugega, je pripravno uporabiti e izdelan program.  Eden
  takih je GNU recode, dostopen npr. na streniku ARNES:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>


  Stareje izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
  strani 1250-1259.

  Uporaba je enostavna:


  recode yu:latin2 datoteka


  pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
  Latin 2.  Kot obiajno izda tudi tu izbira --help e dodatne monosti.

  Noveje izdaje programa Recode (ki poznajo tudi nekaj ve kodnih
  naborov), uporabljajo malo drugano skladnjo:

       recode yu..latin2 datoteka


  Po izkunjah pisca pa je prerkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
  e vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Noveje izdaje
  programa Recode najdete na:

       <ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>



  6.13.  Drugi programi

  6.13.1.  Pregledovalnik less

  Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
  zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.

  Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
  ~/.profile:


       LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET




  latin1 namesto latin2 ni pomota.  Less zaenkrat slednjega e ne pozna,
  ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obiajni, kateri pa
  kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
  enak v celotni druini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1.  Namesto
  tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:


       LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF




  Vsi nabori iz druine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
  znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
  znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
  znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.


  6.13.2.  Koledar gcal

  Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarek cal, ki pa je precej
  anglocentrien. Thomas Esken iz Nemije je napisal alternativni
  koledarek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
  Najdemo ga na obiajnih mestih distribucije GNU. Najblije je
  verjetno:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>



  Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza naim razmeram:


       GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL





  7.  Tiskanje

  Pri tiskanju lahko naletimo na razline situacije:

  *  Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2

  *  Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z naimi
     znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002

  *  Tiskalnik razume PostScript

  *  Tiskalnik ne podpira niesar drugega razen ASCII

     Zadnja monost ni predmet obravnave tega spisa.


  7.1.  Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2

  Nekaj novejih tiskalnikov e neposredno podpira kodni razpored ISO
  Latin 2. Med njimi so

  *  Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus

  *  Hewlett-Packard LaserJet 5L

  *  Epson FX-2170 (NLSP)

  *  Epson LQ-870 (NLSP)

  *  Epson LQ-2070 (NLSP)

  *  Epson LQ-2170 (NLSP)

  *  Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in noveji)

  *  Fujitsu DL700

  *  Fujitsu DL1150/1250

  *  Fujitsu DL3700/3800

  *  Fujitsu DL6400/6600

     Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
     tiskalniku. Ubena sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
     Epson (ESC/P2) so naslednje

     PCL
        Tole menda deluje:

        ________________________________________________________________
        \033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
        ________________________________________________________________




     ESC/P2
        Z ukazom ESC ( t prepiemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
        tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
        tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
        Manual``, december 1997):

        ________________________________________________________________
        \033(t\003\000\002\177\002\033t\002
        ________________________________________________________________



     Oznaka \033 je osmika koda znaka Escape.

  Eden od nainov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
  na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
  podpirajo kak drug nabor z naimi znaki''.


  7.2.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naimi znaki

  e tiskalnik podpira kak drug nabor z naimi znaki (ne dolgo nazaj je
  bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
  njem pa vedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
  primerno nastavitvijo v /etc/printcap e vedno tiskamo spise, kodirane
  po ISO Latin 2.

  Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap.  Za zgled si oglejmo
  tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu vedskega
  nabora.

  ______________________________________________________________________
  lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
          :lp=/dev/lp1:\
          :sd=/usr/spool/lpd/epson:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
          :lp=/dev/null:\
          :sd=/usr/spool/lpd/jus:\
          :if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
          :lp=/dev/null:\
          :sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
          :if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  ______________________________________________________________________



  Zgled ima tri tiskalnike vrste.  Prva je dejanski tiskalnik z
  amerikim (ASCII) naborom znakov.  Druga uporablja filter
  /usr/spool/lpd/jus_filter:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
  ______________________________________________________________________


  Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
  postavimo v prvo tiskalniko vrsto.  Filter jus_epson ne napravi
  drugega, kot da na zaetku doda kodo za preklop v vedski nabor,
  prepie datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
  nazaj v ameriki nabor.  To je tudi edini del programja, ki je odvisen
  od vrste tiskalnika:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  # Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
  #
  # Izberemo slovenski (vedski) nabor
  /bin/echo -ne "\033R\005\c"
  # Izpiemo dokument
  cat
  # Izberemo ameriki nabor
  /bin/echo -ne "\033R\000\c"
  ______________________________________________________________________



  Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
  pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi e opisani filter za
  to, da doda na zaetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
  konno tko datoteko postavi v prvo vrsto.

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  /usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
      /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
  ______________________________________________________________________


  Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
  /usr/local/bin/recode.  Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres
  likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako umnike kot zavite
  oklepaje, v JUS pa samo e prve.

  Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
  podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
  /usr/spool/lpd/latin2.

  Tiskanje gre zdaj tako:

  1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
     se datoteka odtisne kot ASCII:

       lpr datoteka



  2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
     I.B1.002:

       lpr -Pjus datoteka



  3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
     kodirano po ISO Latin 2:

       lpr -Platin2 datoteka




  7.3.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naimi znaki II

  (Matja Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
  <Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)

  Matja Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
  izboljavo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo nae
  znake in oglate in zavite oklepaje. Sr njegovega predloga je filter,
  ki pred vsakim naim znakom preklopi v vedski nabor, takoj za njim pa
  spet nazaj v ASCII.

  Datoteka /etc/printcap je v tem primeru takna:

  ______________________________________________________________________
  # /etc/printcap
  lp|raw|yu:\
         :lp=/dev/lp1:\
         :sd=/var/spool/lpd/lp:\
         :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
  lat2:\
         :lp=/dev/null:\
         :if=/etc/lp/lat2.filter:\
         :sd=/var/spool/lpd/lat2:\
         :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
  ______________________________________________________________________



  Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
  /etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  # /etc/lp/lat2.filter

  /etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
  ______________________________________________________________________



  ,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  #/etc/lp/lat2.switch

  echo -ne "\033R0"

  sed -e "s//`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
   -e "s//`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"

  echo -ne "\033R5"
  ______________________________________________________________________

  Matja pravi e: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
  uporabljam kar znak 0 (nilo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
  zadovoljen tudi s tem.


  7.4.  Tiskalniki PostScript

  ``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
  Naih rk ne pozna. Pa ne le naih, tudi mnogih drugih rk ne pozna,
  in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
  razirjen z gradniki sestavljenih znakov: streica, ostrivec, diereza,
  sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoa definiranje
  sestavljenih znakov. Vse skupaj je akalo samo e nekoga, ki bo
  definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
  bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.

  Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da reita za
  nae kraje neobiajno zagato: kako odtisniti isto obiajno besedilo
  na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
  stran v PostScriptu z danim besedilom in jo poljeta na tiskalnik.
  Fleksibilnost PostScripta omogoa tudi transformacije (npr.
  pomanjave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
  Oba podpirata nabor ISO Latin 2.


       <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
       <http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
       <http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
       <ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>



  7.4.1.  ogonkify

  Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoa pravilen odtis
  rk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
  filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko poel to elegantno, ampak
  mora preveiti kakrnokoli grdobijo pa izpljune program korak pred
  njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
  datoteke PostScript vsak malo drugae, kar filtru ``ogonkify'' otei
  delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
  Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.

  Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je nameen, ogonkify
  uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
  Navigatorja:

       ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr



  7.4.2.  GNU enscript

  e GNU enscript e ni nameen, ga namestimo po navodilih, ki so
  priloena programu.  Poleg njega potrebujemo e vsaj eno pisavo z
  vsemi naimi znaki, zapisan v obliki Type 1.  Primeren je npr. IBM
  Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
  programom ghostscript ipd.  e nismo prepriani, ali ga imamo e
  nameenega, poenemo:


       find / -name cour.pf[ab]




  V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
  /usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
  dodamo pravilno pot do datotek s pisavami.  Poleg tega potrebuje GNU
  enscript v vsakem imeniku s pisavami e datoteko z imenom font.map, ki
  vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
  Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.

  Primer konfiguracijske datoteke:

  ______________________________________________________________________
  ...
  #  Kje hranimo pisave PostScript?
  AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
  ...
  #  Privzeti nain kodiranja:
  DefaultEncoding: latin2
  ...
  #  Privzeti format papirja:
  DefaultMedia: A4
  ...
  #  lpd izbira tiskalnike vrste z -P...
  QueueParam: -P
  ...
  #  Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
  Spooler: lpr
  ______________________________________________________________________



  Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom

       enscript datoteka



  7.4.3.  a2ps

  Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
  sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
  ``ogonkify''.

  Naim krajem prilagodimo a2ps z majkeno spremembo nastavitvene
  datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
  /usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
  se imenuje ~/.a2psrc.

  ______________________________________________________________________
  ...
  # Default encoding
  Options: --encoding=latin2

  # Default media
  Options: --media=A4
  ...
  ______________________________________________________________________




  8.  Linux v Sloveniji

  Harald T. Alvestrand iz Trondheima, Norveka vodi evidenco o
  uporabnikih Linuxa po dravah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je
  na naslovu


  <http://counter.li.org/bycountry/SI.html>


  e vas ni med njimi, se prijavite!

       <http://counter.li.org/>



  8.1.  Skupina uporabnikov Linuxa

  Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
  uporabnikov Linuxa v Sloveniji, drutvo LUGOS (Linux Users Group of
  Slovenia). Drutvo ima svojo stran na WWW:

       <http://www.lugos.si/>


  Drutvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
  tako, da na naslov majordomo@lugos.si poljete vrstico

       subscribe lugos-list


  v telesu sporoila.


  8.2.  Streniki FTP

  Vzdrevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
  strenika LUGOS,

       <http://www.lugos.si/arhiv/>


  Na Centru za uporabno matematiko in teorijsko fiziko na Univerzi v
  Mariboru je uradno in dnevno osveevano zrcalo jedro Linuxa, projekta
  Debian GNU/Linux ter Linux Documentation Project:

       <http://www.si.kernel.org/pub/linux/>
       <http://www.si.kernel.org/pub/software/>
       <ftp://ftp.si.kernel.org/pub/linux/>
       <ftp://ftp.si.kernel.org/pub/software/>



       <http://ftp.si.kernel.org/debian/>
       <http://ftp.si.kernel.org/debian-non-US/>
       <ftp://ftp.si.kernel.org/debian/>
       <ftp://ftp.si.kernel.org/debian-non-US/>



       <http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>


  Priporoajo dostop po protokolu HTTP.

  Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
  drugimi streniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
  Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).

       <ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>



  Na streniku ARNES se avtomatino zrcalita distribucija Debian in
  programje iz projekta GNU,

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>


  Strenik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
  v Murski Soboti,

       <ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>


  tudentski informacijski center je s pomojo Zavoda za odprto drubo
  uredil strenik FTP v Narodnem domu v Mariboru:

       <ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>


  Distribucija Slackware se zrcali tudi na streniku Fakultete za
  raunalnitvo in informatiko Univerze v Ljubljani,

       <ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>


  Wowen Goods for Linux se zrcalijo na streniku Laboratorija za
  robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:

       <http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>



  8.3.  Usenet

  Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
  Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
  predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima drutvo LUGOS:
  si.org.lugos.


  8.4.  Zastopniki za Linux

  Agenda d.o.o., Lavrieva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
  zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.

  CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
  zaloenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel.  061/614548)
  ali Mantis (tel. 061/1685473).


  9.  O tem spisu

  Najnoveja izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
  Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domai strani
  Slovenskega drutva uporabnikov Linuxa:

       <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
       <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>


  Vse pripombe na ta spis so dobrodole na naslov
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splona vpraanja o Linuxu in
  poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
  ali v si.comp.os.unix.


  9.1.  Opombe k drugi izdaji

  Druga izdaja je priblino dvainpolkrat dalja od prve, ki je izla
  konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
  stvari, ki jim moramo opraviti, e elimo usposobiti nae znake na
  konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zaetek.
  Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
  locale predstavlja standarden nain prilagoditve programov, zato je
  temu razdelku namenjena veja pozornost. V celoti so novi opisi
  prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarnikih paketov WordPerfect,
  Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
  urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razirjen z domiselno
  alternativno razliico tiskalnikega filtra; dodatno sta omenjena
  ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
  Sloveniji. In morda e kaj, kar sem pozabil.

  e je prva izdaja predstavljala nekakne zbrane in urejene zapiske o
  problemih, s katerimi sem se sam sreeval, se zdaj nekoliko bolje
  zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
  programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
  Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih reitev nisem
  preizkual; zaupam pa izkunjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
  navedel in lahko stopite v stik z njimi.


  9.2.  Zahvala

  e bralka ali bralec nista tega e sama uganila, je as, da priznam
  sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
  se nauil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
  ``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
  internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
  koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
  ogonkowa, ter Slovenina in raunalniki Alea Koirja. Prvi spis je
  spisala skupina avtorjev, obasno ga objavijo v cz.comp.linux,
  zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na ekem in Slovakem; drugo
  najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdruje Jarosaw
  Strzakowski. ``Slovenino in raunalnike'' najdete na
  http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.

  Z namigi in nasveti so mi pomagali e (v abecednem vrstnem redu):
  Gorazd Boi <gorazd.bozic@arnes.si>, Ale asar <casar@uni-mb.si>,
  Toma Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Danilo Godec <danci@kibla.org>,
  Matja Godec <gody@elgo.si>, Andra Hvalica <Andraz.Hvalica@amis.net>,
  Andrej Komelj <andrej.komelj@guest.arnes.si>, Ale Koir
  <ales.kosir@hermes.si>, Metod Koelj <metod.kozelj@rzs-hm.si>, Renato
  Luka <renato@s-gms.ms.edus.si>, Roman Maurer <roman.maurer@fmf.uni-
  lj.si>, Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak <borutm@bigfoot.com>,
  Igor Mozeti <igor.mozetic@uni-mb.si>, Rok Pape <rok.papez@kiss.uni-
  lj.si>, Boris Poar <boris.pozar@guest.arnes.si>, Marko Samastur
  <markos@elite.org>, Robert Susi <robert.susic@ijs.si>, Alen alamun
  <alen.salamun@medinet.si>, Matja Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in
  Leon lajpah <leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti
  izpuenim se opraviujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.


  9.3.  Vpraanja

  9.3.1.  Se pravi Slovenian ali Slovene?

  Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
  s tega podroja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
  Slovnino je pravilno eno ali drugo, odloitev za eno ali drugo
  varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
  razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
  ostalo.
  9.3.2.  Nai znaki v tem spisu

  Cel spis govori o tem, kako pridemo do naih znakov, sam jih pa nima.
  Kako to?

  Kovaeva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
  uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
  Tim Bynum, urednik zbirke HOWTO, je s to omejitvijo seznanjen. Teava
  je, da je paket SGML-Tools trenutno po odhodu Ceesa de Groota brez
  vzdrevalca. Pisec teh vrstic v upanju na bolje ase pie v Latin-2;
  preden polje material uredniku, pa poree kljukice nad umevci. Za
  domao rabo pa lahko malo pogoljufamo in paketu sgmltools laemo, da
  so osembitni znaki kodirani po Latin 1: pri pretvorbi v navadno
  besedilo je tako ali tako vseeno, pri pretvorbi v HTML moramo dodati
  vrstico <META> z definicijo uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi
  v LaTeX pa morebiti e malo telovaditi s sed.


  9.4.  Uporaba in razirjanje

  Copyright (c) 1996, 1999, 2000 Primo Peterlin
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko uporabljate in
  razirjate pod pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
  http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html.

  Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tone in koristne,
  vendar pa brez kakrnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
  vkljuno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
  trenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljuno na lastno
  odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrnekoli kodo, posredno ali
  neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.


  9.5.  Note to English readers

  Copyright (c) 1996, 1999, 2000 by Primo Peterlin
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be used and
  distributed under the terms set forth in the LDP license at
  http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html.

  The information in this document is provided in belief of being
  accurate and useful, however without any warranty, expressed or
  implied, including, but not limited to, the implied warranties of
  merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
  of using the information goes with the user. The author can not be
  liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
  use of information provided in this document.
