  TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po Linuxovem teTeXu
  Robert Kiesling
  v2.9.1, 21. avgust 1997

  Ta dokument pokriva osnovno namestitev in uporabo paketa teTeX, imple
  mentacijo TeXa in LaTeXa v veini distribucij, in dodatne pakete kot
  Ghostscript. Vsebino prironika ,,TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po Lin
  uxovem teTeXu`` je pravno zaitil (c) 1997 njegov avtor Robert A. Kies
  ling. Dovoljeno je kopirati ta dokument, v celoti ali deloma, e se
  izkae priznanje avtorju in Linuxovem dokumentacijskem projektu (angl.
  Linux Documentation Project). Registrirane blagovne znamke so last
  njihovih imetnikov. Prosim, poljite vse pritobe, predloge, popravke
  in razne druge zadeve na <kiesling@terracom.net>, da bom lahko kar se da
  popolno in aurno vzdreval ta dokument.  Prosim, poljite pripombe na
  slovenski prevod na <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.
  ________________________________________________________________________

  Kazalo


  1. Uvod

  2. Kaj je TeX?  Kaj je LaTeX?  Kaj je teTeX?

     2.1 Viri nadaljnih informacij
        2.1.1 Slovenski viri informacij

  3. O namestitvi

     3.1 Splona distribucija s CTAN, V. 0.4
        3.1.1 Namestitev binarne distribucije
           3.1.1.1 Minimalna namestitev.
           3.1.1.2 Popolna namestitev
           3.1.1.3 Osnovna nastavitev sistema.
        3.1.2 Namestitev izvorne distribucije.
     3.2 Linuxove distribucije
        3.2.1 Slackware 3.2
           3.2.1.1 Rona Slackwareova namestitev
        3.2.2 Debian GNU/Linux, V. 1.3
        3.2.3 RedHat V. 4.2
     3.3 Ghostscript V. 5.03
     3.4 APSFILTER
     3.5 FreeBSD
     3.6 Tiskalniki strenik lpd(8)

  4. Podrobnosti nastavitev po namestitvi

     4.1 Kaj, e moj tiskalnik ni podprt?

  5. Uporaba teTeXa

     5.1 Tiskanje dokumentacije
     5.2 TeXovi in LaTeXovi ukazi
        5.2.1 Struktura dokumentov
        5.2.2 Znaki in znakovni stili
        5.2.3 Robovi in presledki med vrsticami
        5.2.4 Razredi dokumentov
           5.2.4.1 lanki in poroila
           5.2.4.2 Pisma
     5.3 LaTeXovi raziritveni paketi in drugi viri

  6. Meanje teksta in grafike in pretvornik dvips(1)

  7. Uporaba postscriptnih znakov

  8. Dodatek: Seznam arhivov CTAN

  9. Dodatek: LaTeX in slovenina

  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Pogosto zastavljeno vpraanje t. 1: Moj raunalnik je pravkar porl
  podatke DEVETIH gosto formatiranih disket. KAJ SE JE ZGODILO?

  Odgovor: Namestitev teTeXa na Chanel3, moj prenosni Compaq, je bila,
  kot da bi z viine 15 metrov namestil 6-metrski odsek betonskega mosta
  natanko na njegovo mesto. teTeX je velik paket. e ve, je skoraj
  popolna implementacija TeXa 3.1415 in LaTeXa 2e za Linux. TeX sam je
  e dovolj obiren predmet, da boste preiveli ostanek svoje
  raunalniarske kariere v lovljenju koraka z zadnjim krikom mode
  TeXovega sveta.  To se pravi, namestitev in uporaba teTeXa ni za
  plane, niti za zaletave. Ta paket potrebuje dovolj kvalitetnega asa.

  Thomas Esser, avtor teTeXa, se je potrudil, da je naredil svoj paket
  hiter, popoln in lahek za uporabo. Ker obstaja izvedba TeXa za
  praktino vsak resen (in tudi za kar nekaj ,,neresnih``) operacijski
  sistem na svetu, morajo razvijalci poskrbeti za namestitvene postopke,
  ki bodo delovali na vseh. Odtod lahko pojasnimo del teTeXove
  velikosti.  To tudi pojasni dejstvo, da so delki, potrebni za
  delujoo namestitev teTeXa, raztreseni po vsem vaem blinjem arhivu
  CTAN.

  CTAN je angleka kratica za Izrpno omreje arhivov TeXa  (angl.
  Comprehensive TeX Archive Network), vrsta mest za anonimni FTP, ki
  arhivirajo TeXove programe, makroje, pisave in dokumentacijo.
  Verjetno se boste dodobra seznanili vsaj z enim mestom CTAN. V tem
  dokumentu pot kot CTAN/contrib/pstricks pomeni ,,glejte imenik
  contrib/pstricks na vaem najblijem mestu CTAN``. Glejte razdelek
  ,,Dodatek A: Seznam arhivov CTAN`` za trenutni spisek mest CTAN in
  njihovih zrcalnih mest.

  K srei so nekateri obzirni razvijalci Linuxovih distribucij za nas
  zbrali vse potrebne koke na enem mestu. teTeX pride poleg vseh
  vejih distribucij Linuxa.

  e nimate distribucije Slackware, RedHat, ali Debian GNU/Linux, lahko
  namestite teTeX z njegove uradne distribucije s CTAN. V nekaterih
  primerih je to bolj zaeleno. Za podrobnosti glejte razdelek ,,O
  namestitvi``.

  e imate na svojem sistemu e nameen teTeX in bi radi skoili
  direktno na razlago, kako ga uporabiti, preskoite prva dva razdelka
  in pojdite direktno na razdelek ,,Uporaba teTeXa``.


  2.  Kaj je TeX?  Kaj je LaTeX?  Kaj je teTeX?


  teTeX je izvedba TeXa za sisteme z operacijskim sistemom Unix.  Je
  izdelek Thomasa Esserja, < te@informatik.uni-hannover.de>.  V izdaji
  teTeXa za Linux teejo samo izvrilni programi pod Linuxom, pisave pa
  so podane v obliki, uporabni pod sistemom teTeX za Linux.  (Razdelki o
  namestitvi teTeXa se osredotoajo na razliico Linuxa za i386. Za
  namestitev teTeXa na MkLinux ali Linux/Alpha naj bi zadostovala le
  zamenjava ustreznega arhiva binarnih programov med namestitvijo.)
  Ostanek kode, TeX in sam LaTeX, je prenosljiv med zelo razlinimi
  stroji.

  Poleg izvrilnih programov distribucija vkljuuje popoln paket TeXa in
  LaTeXa, metafont in njegovo izvorno kodo, bibtex(1), makeindex(1), in
  vso dokumentacijo ... ve kot 4 megabyte jo je. Dokumentacija pokriva
  vse, kar morate vedeti kot zaetnik. Torej le namestite vse dokumente.
  Ne le zato, ker bi jih hoteli vse prebrati, pa pa tudi zato, ker
  dokumenti e sami ponujajo veliko primerov ,,ive`` kode za TeX in
  LaTeX.

  V primerjavi z drugimi izvedbami TeXa je namestitev teTeXa skoraj
  trivialna, tudi brez posebnih distribucijskih paketov za Linux, e ne
  tejete napora, potrebnega za prenos distribucij prek FTP ali
  vstavljanja in odstranjevanja na desetine distribucijskih disket. e
  imate CD-ROM z distribucijo teTeXa, je potrebno e manj napora, da ga
  dobite in namestite.

  TeX je stavni sistem, ki ga je razvil profesor Donald Knuth z univerze
  Stanford University. To je nizko-nivojski stavni jezik, ki omogoa
  delovanje visoko-nivojskih paketov kot je LaTeX. LaTeX je v bistvu le
  skupek makro ukazov v TeXu, ki poskrbi za udoben, vnaprej doloen
  format dokumentov za konne uporabnike. e so vam ve formati, ki jih
  ponuja LaTeX, se vam morda ne bo treba nikoli nauiti programiranja v
  surovem TeXu. Razlika med tema dvema jezikoma je kot razlika med
  zbirnikom in C-jem. Lahko imate hitrost in pronost TeXa, ali udobnost
  LaTeXa. Kar nas privede do naslednjega odgovora.

  Odgovor: Zameali ste vrstni red! Hoem vedeti, kaj natanno moram
  dobiti, e elim na svojem sistemu imeti TeX!

  Pomembno je, da si zapomnite, da TeX ureja le stavni del priprave
  dokumentov.  Izdelava izhoda s TeXom je kot prevajanje izvorne kode v
  objektno kodo, ki se mora e vedno povezati. Vhodno datoteko
  pripravite s tekstovnim urejevalnikom -- kar veina ljudi pojmuje za
  ,,urejanje besedil`` -- in stavite dokument z vhodne datoteke s TeXom,
  da dobite, od izpisovalne naprave neodvisno, izhodno datoteko,
  imenovano datoteko .dvi.

  Potrebujete tudi izhodne gonilnike za va tiskalnik in grafini
  zaslon.  Ti izhodni gonilniki prevedejo TeXovo izhod v datoteki .dvi
  tako, da se prikae na vaem zaslonu ali papirju. To programje je
  splono znano kot ,,dviware``.  Na primer, TeX vpie le zahtevo po
  doloenih znakih. Delo prevajalnika izhoda .dvi pa je poiskati pravo
  pisavo za izpisovalno napravo, e je to potrebno, ne glede na to, ali
  je to zaslon ali tiskalnik. Ta dodatni korak se vam morda zdi
  nepotrebno kompliciranje, a abstrakcija omogoa dokumentom enak prikaz
  na razlinih napravah brez spreminjanja originalnega dokumenta.

  Pravzaprav, velik dele kompleksnosti TeXa, in torej tudi LaTeXa,
  izhaja iz njegove izvedbe razlinih znakovnih sistemov in nainov,
  kako so te pisave doloene. Velik napredek LaTeXa 2e  glede na njegove
  prednike je nain, na katerega uporabnik doloa pisave, biva Nova
  shema za izbiro pisav (angl. NFSS, New Font Selection Scheme). (Glejte
  razdelka ,,Znaki in znakovni stili`` in ,,Uporaba postscriptnih
  znakov``.)

  V distribuciji teTeXa  je priloeno priblino ducat standardnih pisav,
  kar je povsem dovolj za va zaetek.  Priloene so tudi datoteke .tmf
  (TeX Font Metric) z opisi razsenosti znakov v naboru.  e potrebujete
  dodatne pisave, preprosto namestite izvorne datoteke za metafont.
  Pripomoki teTeXa za .dvi bodo samodejno poklicali metafont in spotoma
  naredili znake druine Computer Modern, ki jih potrebujete.

  Mimogrede, rke besede ,,TeX`` so grke, tau-epsilon-hi. Ne gre za
  bratovino, kakrne so v navadi po amerikih srednjih olah, pa pa
  za koren grke besede tehne, ki pomeni umetnost in/ali znanost.
  ,,TeX`` se izgovarja ,,Teh``.  Profesor Knuth v knjigi The TeXBook
  (glejte spodaj) pravi, da se TeX izgovarja tako, da se rima z
  ,,yecch`` in e: ,,e se postavite pred monitor in pravilno izgovorite
  ,TeX`, se bo ekran orosil.``

  Ko piete besedo ,,TeX`` na znakovnih napravah, vedno uporabljajte
  standardno kapitalizacijo, ali makro ukaz \TeX{} pri stavljenju. Tako
  se TeX razlikuje od drugih stavnih sistemov.

  Ko e govorimo o tipkanju, vsi urejevalniki besedil, ki delajo v
  Linuxu -- nvi(1), jed(1), joe(1), jove(1), vi(1), vim(1), stevie(1),
  emacs(1), microemacs -- lahko naredijo vhodno datoteko za TeX, e le
  urejevalnik bere in pie navaden tekst po kodi ASCII (e bolje pa, e
  lahko bere in pie po kodi ISO 8859-2).  Moja osebna izbira je GNU-
  jeva razliica urejevalnika emacs(1). Za to obstaja ve razlogov:

  *  Zaradi Emacsovih nainov TeX in LaTeX je posebna, samostojna,
     ukazna lupina za TeX napotrebna.

  *  Emacs zna samodejno vstaviti TeXovske ,,narekovaje``, za razliko od
     obiajnih v ASCII.

  *  Emacs ima integrirano podporo za texinfo in makeinfo,
     hipertekstovni dokumentacijski sistem.

  *  Emacs je iroko podprt. Razliica 19.34, na primer, je vkljuena v
     vse veje Linuxove distribucije.

  *  Emacs naredi vse, razen tega, da vam zjutraj namae kruh z maslom.

  *  Emacs je prost.

  Zbrati je treba veliko programja. Med tem se zanite ,,uiti`` TeXa in
  LaTeXa. Pomnite, da sta bila teTeX in paket pisav nartovana kot dve
  loeni enoti: izvrilni program teTeX in skripte za ukazne lupine, kot
  se razirjajo z Linuxom, so bili zgrajeni posebej za ta sistem, toda
  distribucije pisav CM, EC, American Mathematical Society, ali druge,
  delujejo na veliko razlinih platformah. Med zbiranjem datotek, ki jih
  potrebujete, lahko nareditev nekaj premora, da poiete nekaj
  dokumentacije, ki jo boste potrebovali.


  2.1.  Viri nadaljnih informacij


  Na Internetu ali pri komercialnih zalobah obstaja veliko uporabnikih
  prironikov. Glede na tevilo omemb, ki jih dobijo v Usenetovi
  noviarski skupini news:comp.text.tex so najbolj uporabna -- in
  dokonna -- komercialno dostopna besedila za zaetnike:

  *  Leslie Lamport: LaTeX: A Document Preparation System, 272 strani.
     e nameravate uporabljati LaTeX namesto surovega TeXa (kar vam
     mono priporoamo), bo to nepreklicno vaa referenca.

  *  e morate uporabljati surovi TeX (plain TeX), je vaa definitivna
     referenca knjiga Donalda Knutha The TeXBook, 483 strani.
     Potrebovali jo boste tudi, e nartujete izdelavo kaknega resnega
     razreda, paketa ali pisanja makro ukazov za LaTeX.

  *  The LaTeX Companion, avtorji: Michel Goosens, Frank Mittelbach in
     Alexander Samarin, 530 strani, je bolj napredna od zgoraj omenjene
     Lamportove. e se prvi sreujete s TeXom ali LaTeXom, se boste
     morda utili izgubljene. (Jaz sem se.) Vendar, ko morate dodajati
     raziritvene pakete kot PSNFSS (Glejte razdelek ,,Uporaba
     postscriptnih znakov``), ali bibtex(1), program za indeksirano
     bibliografijo, je ta knjiga ena najbolj cenjenih na triu.

  Na vaem najblijem mestu CTAN lahko zastonj dobite naslednje
  dokumente v angleini:

  *  Tobias Oetiker, Hubert Partl, Irene Hyna in Elisabeth Schlegl: The
     Not So Short Introduction to LaTeX2e, 69 strani.  Ta udoviti
     dokument najdete na naslovu CTAN/packages/TeX/info/lshort/*.  Lahko
     dobite postscriptno ali .dvi razliico dokumenta, pripravljeno na
     izpis, ali pravi dokument za LaTeX.  Obstaja tudi nemka razliica:
     lkurz.*.  Pred zbiranjem dokumentacije preberite datoteko README!

  *  A Gentle Introduction to TeX: A Manual for Self-Study, Michael
     Doob, 91 strani.  Ta dokument najdete na naslovu
     CTAN:packages/TeX/info/gentle.tex.  Tu zveste vse najnujneje, a
     manj stvari kot v njegovem LaTeXovem sorodniku, zgoraj. Vendar vas
     bo pripeljal na isto mesto kot prironiki za LaTeX. e morate za
     vae dokumente uporabljati navaden TeX, vam bo ta dokument
     razjasnil veliko od kompleksnosti istega TeXa in naredil njegovo
     uporabo skoraj preprosto.

  *  ,,IMPRINT: The Newsletter of Digital Typography``, urednik: Robert
     Kiesling.  Zavedam se, da je to VSILJIVA in NESRAMNA samo-
     promocija. Vendar naj bi vseeno vedeli, da je IMPRINT prost, v
     ASCII kodiran, asopis, dostopen po e-poti.  IMPRINT se prikae
     priblino enkrat meseno in pokriva irok razpon urejanja besedil
     in digitalnih slik, na zaetniki in napredni stopnji. Veliko
     obdelanih tem ima posredno ali neposredno opraviti s TeXiranjem.
     Poudarek je na izdelavi industrijsko-standardnega stavljenega in
     tiskanega materiala. Na IMPRINT se naroite s kratkim, loveko
     berljivim, sporoilom zame na naslov imprint@macline.com.

  *  The LaTeX Catalogue je podatkovna baza dostopnih LaTeXovih paketov
     v formatu za program bibtex(1), ki jo zbira in ureja Graham
     Williams. Vkljuena je v teTeX in najnoveje verzije so dostopne na
     svetovnem spletu. Potrebujete paket, ki tiska okvirje ali dela
     opombe na robu? Tukaj boste nali ime in mesto ustreznega paketa.
     The LaTeX Catalogue je lociran v vai lokalni teTeXovi knjinici v
     imeniku teTeX/texmf/doc/Catalog in na spletnem naslovu
     http://cbr.dit.csiro.au/~gjw.  Glejte razdelek ,,LaTeXovi
     raziritveni paketi in drugi viri`` za nadaljne podrobnosti o
     LaTeXovih paketih.

  *  Prironik za Ghostscript avtorja Thomasa Merza, ki je dodatek o
     Ghostscriptu v njegovi knjigi PostScript & Acrobat/PDF:
     Applications, Troubleshooting, and Cross-Platform Publishing.
     Dobite jo na domai strani Ghostscripta (glejte razdelek
     ,,Ghosctscript V. 5.03``, ali z Merzove domae strani na
     http://www.muc.de/~tm/.

  Seveda obstajajo e drugi vodniki za uporabo TeXa in LaTeXa. Pokrivajo
  razline poglede in razline teh sistemov z razlinimi stopnjami
  zahtevnosti.  Viri, ki jih citiram zgoraj so najizrpenji, kar jih je
  v mojem dosegu, in ciljajo na zaetnike (ali skoraj zaetnike).

  e vam gre resnino za nohte, lahko v najbliji papirnici kupite
  spenjalnik listov in papir, na katerega potem natisnete omenjene
  prironike. Zelo uden pojav pri tehnini dokumentaciji je, da je bolj
  uporabna, e je natisnjena.

  Opazili pa boste, da so viri, omenjeni zgoraj, neodvisni od strojne
  opreme.  Ne bodo vam povedali, kako uporabljati ravno teTeX. Veina od
  njih se, pravzaprav, v teh zadevah sklicuje na nekaken mistini
  ,,Lokalni vodnik``. Ta, in ve dokumentov, ki pridejo poleg teTeXa,
  skupaj predstavljajo malo-manj-mistien ,,Lokalni vodnik`` za
  namestitev in delovanje teTeXa na Linuxu.


  2.1.1.  Slovenski viri informacij

  V slovenini obstajata (kolikor je znano prevajalcu) dve knjigi o
  (La)TeXu.  eprav ne pokrivata novega LaTeXa 2e, vam lahko (sploh
  prva) sluita kot zelo dober uvod v svet TeXa. Ti dve knjigi sta

  *  Vladimir Batagelj in Bojan Golli: Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX,
     PiCTeX, DMFA & ZRS, 1990

  *  Marko Razpet: Sedi in pii z LaTeXom, DMFA.

  Slovenski uporabniki (La)TeXa so zdrueni v neformalno zdruenje
  TeXCeH.  Obiite njegovo domao stran na spletnem naslovu
  http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm za ve podatkov o
  njegovem delovanju. Dostopni so, na primer, slovenski delilni vzorci
  za (La)TeX.

  Nekaj podatkov o lokalizaciji TeXa lahko dobite tudi v Slovenian HOWTO
  Primoa Peterlina,
  <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html>, ali v
  noviarski skupini  <news://news.reproms.si/bbs.fido38.tex>.


  3.  O namestitvi


  Vse veje distribucije Linuxa vkljuujejo pakirano razliico teTeXa in
  vsaka distribucija ima svoje kaprice. Metode pakiranja posameznih
  distribucij so poveini nezdruljive med seboj.  e poskuate
  namestite teTeX z druge distribucije, vam bo lahko uspelo, a boste
  prav gotovo zmedli podatke o upravljanju nameenih paketov na vaem
  sistemu. Ko nameate teTeX, glejte razdelek spodaj, ki ustreza vai
  distribuciji Linuxa.

  Namestitev teTeXa je presenetljivo lahko za paket te velikosti. Ta
  dokument pokriva le veje amerike distribucije Linuxa, ker nisem imel
  asa dobiti in namestiti evropskih distribucij, na primer S.u.S.E.

  Vendar namestitev splone distribucije teTeXa ni ni teja kot
  namestitev Linuxovih paketov. Glejte razdelek ,,Splona distribucija
  s CTAN`` spodaj.

  Razmisliti bi morali o namestitvi splone teTeXove distribucije z
  arhivov CTAN, e:

  *  Va sistem ne poiva na nobeni od standardnih Linuxovih
     distribucij.

  *  Na vaem sistemu nimate pravic upravnika sistema.

  *  Hoete ali potrebujete isto zadnjo verzijo teTeXa ali LaTeXa.

  *  Za polno namestitev na disku nimate dovolj prostora.

  *  elite namestiti teTeX nekam drugam, ne na podimenike /usr.

  *  Bi radi delili vao teTeXovo namestitev z drugimi razliicami Unixa
     ali drugimi platformami na mrei. V tem primeru vam svetujem, da
     resno razmislite o namestitvi iz izvorne distribucije. Glejte
     razdelek ,,Namestitev izvorne distribucije`` spodaj.

  *  elite zadnjo razliico teTeXovih pisav po Type 1. Te so tudi v
     javni lasti in precej bolje kot pisave, vkljuene v prejnje
     izdaje.

  Popolna namestitev binarne distribucije zavzame 40-50 Mb diska,
  gradnja distribucije iz izvorne kode pa potrebuje 75 Mb prostora, zato
  se pred zaetkom prepriajte, da imate dovolj prostora na disku.  Ni
  vam treba imeti nameenega prevajalnika gcc(1) ali grafinega sistema
  X Windows System (eprav vam X prav gotovo pomaga, saj je veliko laje
  predgledovati spise na zaslonu). Vse kar potrebujete je urejevalnik,
  ki zna izdelati besedilo v navadni kodi ASCII (glejte razdelek ,,Kaj
  je TeX?  Kaj je LaTeX?  Kaj je teTeX?``. Je lahko sploh e
  preprosteje?

  Ghostscript V. 5.03 vam omogoa tiskanje dokumentov v PostScriptu na
  ne-postscriptnih tiskalnikih in predogled postscriptnih dokumentov na
  standardnih VGA monitorjih in zaslonih sistema X Window. e imate
  postscriptni tiskalnik, ne boste potrebovali Ghostscripta za tiskanje
  postscriptnih dokumentov. Ghostscript ima tudi ve drugih zmonosti,
  ki presegajo domet tega HOWTO-ja.

  APSFILTER lahko avtomatizira postprocesiranje in tiskanje dokumentov
  in vam mono olaja ivljenje z vaim tiskalnikom. Glejte razdelek
  ,,APSFILTER``.

  Informacije o namestitvi tiskalnikega strenika (angl. printer
  daemon) in sploni namestitvi tiskalnikov v Linuxu najdete v razdelku
  ,,Tiskalniki strenik lpd(8)`` in v spisu Printing-HOWTO.


  3.1.  Splona distribucija s CTAN, V. 0.4


  Datoteke lahko dobite z enega od arhivov CTAN. Seznam arhivov je
  napisan v razdelku ,,Dodatek: Seznam arhivov CTAN``  V spodnjih
  primerih bomo datoteke pobirali z arhiva CTAN na ftp.tex.ac.uk.


  3.1.1.  Namestitev binarne distribucije

  3.1.1.1.  Minimalna namestitev.

  Najprej se prikljuite s FTP na ftp.tex.ac.uk in pojdite s cd v imenik
  ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/.  Vzemite datoteki
  INSTALL.bin in install.sh in ju premaknite v najvijenivojski imenik v
  katerega elite namestiti teTeX, na primer /var/teTeX, e nameravate
  namestiti teTeX v datoteni sistem /var.

  Natisnite datoteko INSTALL.bin. Imejte ta izpis pri roki, saj opisuje,
  kako namestiti minimalno namestitev teTeXa. Minimalna namestitev
  potrebuje 10--15 MB diskovnega prostora, a vam priporoamo, da
  namestite celoten paket teTeX, e je to le mogoe.

  Za minimalno namestitev boste potrebovali vsaj datoteki  ctan/tex-
  archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz in ctan/tex-
  archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz.

  Potrebovali boste tudi enega od dveh arhivov, ki vsebujeta izvrilne
  programe teTeXa. Izvrilne programe za va Unix najdete v imeniku
  ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/.  Za Linux
  vzemite arhivno datoteko:

  *  ctan/tex-
     archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linux.tar.gz, e
     va sistem uporablja deljene knjinice Linux ELF, ld.so(1) vsaj
     verzije 1.73, in knjinico clibs vsaj verzije 5.09. e ne, vzemite
     datoteko

  *  ctan/tex-
     archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linuxaout.tar.gz,
     ki je prevedena za sisteme, ki uporabljajo stareji format
     statinih knjinic a.out.

  Potem, upotevajo navodila v datoteki INSTALL.bin, izvrite ukaz

       $ sh ./install.sh

  ko ste v vrhnjem imeniku teTeXove namestitve. (Prepriajte se, da
  imate tam tudi teTeXove arhive, ki ste jih pravkar pobrali.) ez nekaj
  asa vas bo namestitveni program obvestil, da manjkajo nekateri teTeX
  ovi paketi. e ste zadovoljni le z minimalno teTeXovo namestitvijo, se
  ne zmenite za ta opozorila in nadaljujte s postopkom.  Glejte razdelek
  ,,Osnovna nastavitev sistema`` za nastavitev osnovnega sistema
  teTeX.
  Verjetno boste hoteli namestiti tudi manjkajoe pakete, v tem primeru
  glejte naslednji razdelek.


  3.1.1.2.  Popolna namestitev

  Popolno namestitev teTeXa izvedete tako, da poberete z arhiva CTAN
  datoteke, navedene v prejnjem razdelku, in e naslednje datoteke:

  1. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/ams-doc.tar.gz

  2. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/bibtex-doc.tar.gz

  3. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/eplain-doc.tar.gz

  4. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/fonts-doc.tar.gz

  5. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/general-doc.tar.gz

  6. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/generic-doc.tar.gz

  7. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/latex-doc.tar.gz

  8. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/makeindex-
     doc.tar.gz

  9. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/metapost-doc.tar.gz

  10.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/programs-doc.tar.gz

  11.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ams-fonts.tar.gz

  12.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/dc-fonts.tar.gz

  13.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ec-fonts.tar.gz

  14.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/misc-fonts.tar.gz

  15.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/postscript-
     fonts.tar.gz

  16.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/sauter-
     fonts.tar.gz

  17.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/amstex.tar.gz

  18.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/bibtex.tar.gz

  19.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/eplain.tar.gz

  20.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/latex-
     extra.tar.gz

  21.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/metapost.tar.gz
  22.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pictex.tar.gz

  23.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pstricks.tar.gz

  24.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/texdraw.tar.gz

  25.
     ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/xypic.tar.gz

  Vse te datoteke morajo biti v najvijem imeniku pod katerim hoete
  imeti nameen teTeX. Kot pri minimalni namestitvi, tudi tukaj
  izvrite ukaz:

       $ sh ./install.sh


  3.1.1.3.  Osnovna nastavitev sistema.

  Skripta install.sh ugotovi prisotnost posameznih arhivov in vam izpie
  menu izbir. Edina nastavitev, ki jo morate na tej stopnji nastaviti,
  je nastavitev najvije-nivojskega imenika, pod katerim elite
  namestiti teTeX z izbiro ,,D``.  Seveda morate izbrati imenik, v
  katerega starevskem imeniku imate dovoljenja za pisanje. Na primer,
  e nameate teTeX v va domai imenik boste navedli teTeXov
  namestitveni imenik (angl. install directory) kot
  /home/john.q.public/teTeX in, ko se vrnete v glavni menu, izbrali
  ,,I`` za nadavalje namestitve. Pazite, da imenik morda e ne obstaja;
  namestitvena skripta install.sh ga mora sama narediti.

  Izbira, ki jo boste morda omogoili, je nastavitev imenika za
  ustvarjene pisave. Tudi, e nameravate uporabljati le postscriptne
  raztegljive pisave tipa Type 1, boste morda obasno obdelali datoteko,
  ki potrebuje pisave Computer Modern. Omogoanje te izbire zahteva vnos
  imenika, ki naj ga uporablja. V starevskem imeniku morate imeti
  dovoljenja za pisanje. e nadaljujemo zgornji zgled, bi lahko napisali
  /home/john.q.public/texfonts.  e elite, da bodo lahko vsi uporabniki
  sistema dostopali do e ustvarjenih pisav, navedite tukaj splono
  dostopen imenik kot npr. /var/texfonts.  Vendar vam priporoam, da za
  to izbiro ne uporabite privzetega imenika /var/tmp/texfonts, saj se
  vsebina tega lahko pobrie ob prvem ponovnem zagonu raunalnika in
  potrebne pisave se bodo morali ponovno ustvariti.

  Po doloitvi izbire ,,I`` in namestitvi arhivov, doloitvi razlinih
  dovoljenje in ustvarjanju povezav in formatnih datotek, kar vse
  postori install.sh, se bo program konal s sporoilom, da dodajte
  teTeXov binarni imenik v vao okoljsko spremenljivko $PATH in imenike,
  v katerih imate strani referennega prironika (za man) in datoteke za
  Info v okoljski spremenljivki $MANPATH in $INFOPATH. Dodajte, na
  primer, naslednje stavke

       export PATH=$PATH:"/home/john.q.public/teTeX/bin"
       export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
       export INFOPATH$=INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"

  v vao prijavno skripto ~/.bash_profile, e uporabljate ukazno lupino
  bash(1), ali v vao prijavno skripto ~/.profile, e uporabljate drugo
  ukazno lupino.

  Odjavite se in se ponovno prijavite, da boste zabeleili nove okoljske
  spremenljivke. Potem se prepriajte o pravilnosti namestitve s tem, da
  poenete ukaz:

       $ texconfig confall

  Nadalje, lahko nastavite teTeX, da bo deloval z vao posebno strojno
  opremo.  Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``,
  spodaj.


  3.1.2.  Namestitev izvorne distribucije.

  Za namestitev teTeXa V. 0.4 iz izvorne kode, se prijavite s ftp na
  mesto CTAN, na primer na ftp://ftp.tex.ac.uk/ in poberite naslednje
  datoteke:

  *  ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/INSTALL.src

  *  ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/README.texmf-
     src

  *  ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-
     lib-0.4pl8.tar.gz

  *  ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-
     src-0.4pl7.tar.gz

  Preberite navodila v datoteki INSTALL.src, potem se s su prijavite kot
  upravnik sistema (root) in odpakirajte datoteke v imenike, za katere
  imate dovoljenja za branje, pisanje in izvrevanje.

  Ne pozabite uporabiti argumenta p za program tar(1), in spomnite se
  tudi preklicati izbiro noclobber ukazne lupine bash(1).  To lahko
  storite s kontraintuitivnim ukazom

       set +o noclobber

  Opozarjamo vas, da argument +o ukaza set preklie spremenljivko; ravno
  obratno od tega, kar bi priakovali.

  Dearhiviranje datoteke teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz bo ustvarilo imenik
  ./teTeX.  Dearhiviranje datoteke teTeX-src-0.4pl7.tar.gz bo ustvarilo
  imenik teTeX-src-0.4.  Natisnite datoteko INSTALL.src in jo imejte pri
  roki za izvedbo naslednjih korakov. Naredite cd teTeX-src-0.4 in, po
  navodilih iz datoteke INSTALL.src popravite ./Makefile.  Nastaviti
  morate spremenljivko TETEXDIR, ki kae na absolutno pot do
  starevskega imenika paketa teTeX. To bo seveda podimenik teTeX
  imenika, v katerem ste odpakirali izvorno kodo in knjinine arhive.
  Na primer, e odpakirate arhive v svojem domaem direktoriju, morate
  nastaviti TETEXDIR na

       /home/john.q.public/teTeX

  Ostale izbire v datoteki Makefile so precej splone. S prevajalnikom
  gcc(1) verzije 2.7.2 ali pozneje vam ni treba narediti nobenih
  nadaljnih prilagoditev, razen, e imate nestandardne nastavitve
  prevajalnika in knjinic, ali elite, da bi prevajalnik delal nekatere
  dodatne optimizacije, ali iz kakega drugega razloga.  Preverite, da so
  spremenljivke USE_DIALOG, USE_NCURSES in HAVE_NCURSES nastavljene
  pravilno za va sistem, saj program dialog potrebuje nameeno
  knjinico ncurses. Knjinica ncurses(3x) je vkljuena v izvorno
  distribucijo, torej naj bi privzete izbire v Makefile delovale isto v
  redu. e ne morete prepriati knjinice ncurses(3x), da bi se prevedla
  ali povezala, lahko texconfig(1) poenete tudi z ukazne vrstice.

  e ste do te toke naredili vse pravilno, lahko napiete make world v
  najvijem imeniku izvorne kode in se malce sprostite, medtem, ko se
  gradijo izvrilne datoteke teTeXa. To lahko na poasnejih sistemih
  traja tudi nekaj ur.

  Ko raunalnik zakljui gradnjo, nastavite okoljske spremenljivke
  $PATH, $MANPATH in $INFOPATH tako, da bodo vkljuevale tudi teTeXove
  imenike. Stavki, ki jih morate dodati v datoteko ~/.bash_profile v
  zgornjem primeru, se torej glasijo:

       export PATH=$PATH":/home/john.q.public/teTeX/bin/i386-linux"
       export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
       export INFOPATH=$INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"

  Spremenljivka $PATH se pri distribuciji izvorne kode razlikuje od
  tiste pri binarni distribuciji. Opazili boste, da je pot do binarnih
  datotek teTeX/bin/i386-linux namesto preprosto teTeX/bin, kot je to v
  binarni distribuciji.

  Zdaj lahko poenete texconfig confall, da se prepriate, da so poti
  pravilno nastavljene, in potem nadaljujete z nastavitvami teTeXa kot
  pri binarni distribuciji.  Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev
  po namestitvi`` spodaj.


  3.2.  Linuxove distribucije


  3.2.1.  Slackware 3.2

  Najprej se s ftp poveite z vaim najblijim arhivnim mestom za Linux.
  Moje je wuarchive.wustl.edu.  Potem poiite imenik s Slackwareovimi
  distribucijskimi disketami. Na wuarchive.wustl.edu je to
  systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/.  Linuxova
  mesta, ki zrcalijo sunsite.unc.edu bodo shranila te diskete v imeniku
  distributions/Slackware/slakware/. Popoln paket teTeX je vsebovan na
  Slackwareovih disketah serije t. Poberite torej datoteke vseh devetih
  diskov t1 -- t9. Prepriajte se, da jih imate posortirane. Datoteke
  shranite v loenih podimenikih na trdem disku, imenovanih t1 -- t9,
  ali pa na disketah, ki jih oznaite z oznakami od t1 do t9. Namestili
  jih bomo rono.

  To ni teko. Slackwareov namestitveni program naredi potrebne imenike
  in odpakira datoteke. Poda tudi opis posameznega modula v
  distribuciji, kar vam pomaga pri odloitvi, ali naj ga namestite ali
  ne. V primeru teTeXa boste preprosto namestili vse skupaj, saj je to
  tisto, kar bi itak morali storiti.

  Predvidevamo, da imate vseh devet disket Slackwareove teTeXove
  distribucije pri roki, organizirane, kot je opisano zgoraj. Imeli
  boste veliko datotek s podaljkom .tgz. To je okrajava za arhiv
  programa tar(1), komprimiran s programom gzip(1). Imena datotek
  zadoajo MS-DOS-ovi omejitvi 8+3 znakov. MS-DOS-ove particije ali
  tako formatirane diskete lahko uporabite za shranjevanje teh datotek.
  Arhivi se tudi zanejo s rkami tb, td, ali tm, itd., kar je
  sestavljaleva okrajava za TeXove binarne datoteke, TeXovo
  dokumentacijo, TeXove makro ukaze in tako naprej. Razlika je za vas
  akademske narave, saj boste itak namestili vse.

  Preprosto zaenite Slackwareov pripomoek install. Ne delajte si skrbi
  z rekonfiguriranjem svojega sistema, zato izberite postavko za
  dodajanje novega programja. Izberite ustrezen izvorni medij (diskete,
  particija trdega diska, ali CD-ROM), doloite, da bi radi namestili
  datoteke Slackwareove serije t in da ne elite biti ve vpraani o
  niemer;  preprosto namestite vse arhive teh disket. e nameate z
  disket, vam bo program povedal, kdaj morate zamenjati disketo. e
  nameate s trdega diska ali CD-ROM-a, ni potrebna nobena vaa dodatna
  intervencija.


  3.2.1.1.  Rona Slackwareova namestitev

  Te vrstice so za ljudi, ki bi radi iz tega ali onega razloga rono
  namestili teTeX iz Linuxove distribucije Slackware.

  Domnevamo, da ste zbrali Slackwareovo distribucijo teTeXa na diskete,
  oznaene s t1 do t9. Namestite disketo t1 z ukazom

       $ mount /dev/fd0 /mnt

  e imate standardno nastavitev Linuxa. Pravzaprav lahko uporabite
  katerokoli namestitveno toko namesto /mnt, to pa upotevajte v
  nadaljevanju.

  Najprej boste eleli narediti vrhnji imenik za teTeX. teTeXove
  notranje poti so sicer doloene relativno glede na njegove izvrilne
  datoteke, vendar je Slackwareova distribucija arhivirana relativno na
  korenski imenik /. Vrhnji teTeXov imenik je torej

       /usr/lib/teTeX

  Za vsako arhivsko datoteko .tgz v distribuciji prepiite to arhivsko
  datoteko na imenik /usr/lib/teTeX in ponovite naslednje ukaze:

  Za te korake morate biti prijavljeni kot root in v korenskem imeniku
  /.  Sam sem v demonstracijske namene uporabil arhiv tb-xfig.tgz,
  seveda boste nadomestili to ime z imenom arhiva, ki ga elite
  odpakirati.

  $ cp /mnt/tb-xfig.tgz /usr/lib/teTeX
  $ tar -zxvf /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tar  # v, da bomo videli, kaj se dogaja!
  $ rm /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tgz

  Veina Slackwareovih paketov, ki sem jih videl, vkljuuje tudi
  namestitveno skripto, ki jo po odpakiranju samodejno izvede
  Slackwareov namestitveni program.  Po odpakiranju datotek poglejte v
  imenik /install.  e obstaja skripta z imenom doinst.sh, jo poenite
  kot root tako, da napiete:

       $ sh < /install/doinst.sh

  Ne vznemirjajte se zaradi izpisa imen datotek, ki se trenutno
  dearhivirajo.  Sprostite se! Privoite si odmor, osveite se s kavo
  ali drugo osveilno pijao.  Za namestitev teTeXa morate narediti le
  e nekaj korakov. Obdelani so v razdelku ,,Podrobnosti nastavitev po
  namestitvi``.


  3.2.2.  Debian GNU/Linux, V. 1.3

  Namestitev teTeXa iz debianskega paketa je resnino trivialna.
  Sftpjajte najnovejo stabilno razliico teTeXovih arhivskih datotek z
  mesta ftp.debian.org.  Distribucijo teTeXa boste nali v imeniku
  pub/debian/bo/binary-i386/tex.

  Vzemite naslednje datoteke z anonimnim ftp-jem (ne pozabite nastaviti
  binarnega naina prenosa datotek z ukazom binary):

  *  tetex-base_0.4pl6-5.deb

  *  tetex-bin_0.4pl6-8.deb

  *  tetex-dev_0.4pl6-8.deb

  *  tetex-doc_0.4pl6-1.deb

  *  tetex-extra_0.4pl6-4.deb

  Ko imate datoteke varno prenesene na trdi disk, postanite root in jih
  namestite z uporabo pripomoka dpkg(1):

       $ dpkg -i tetex-base_0.4pl6-5.deb
       $ dpkg -i tetex-bin_0.4pl6-8.deb
       $ dpkg -i tetex-dev_0.4pl6-8.deb
       $ dpkg -i tetex-doc_0.4pl6-1.deb
       $ dpkg -i tetex-extra_0.4pl6-4.deb

  Namestitev bo trajala kar nekaj asa, saj imajo debianski arhivi
  skripte, ki preverjajo nameenost starega TeXa, gradijo formatne
  datoteke .fmt za TeX in LaTeX, gradijo bazo za iskanje poti, in
  gledajo druge nastavitvene podrobnosti.  A ko bodo konali, boste
  imeli delujoo namestitev teTeXa, ki jo boste morali le e pouiti o
  podrobnostih vaega lokalnega sistema; glejte razdelek ,,Podrobnosti
  nastavitev po namestitvi``.


  3.2.3.  RedHat V. 4.2

  Najbr lahko namestite le elene dele teTeXa iz RedHatove
  distribucije, a skladno s filozofijo ostalih razdelkov, bomo privzeli,
  da boste slej ko prej potrebovali vse zmonosti teTeXa in bi torej
  morali namestiti popolno distribucijo.

  Namestitev teTeXa iz RedHatovih paketov RPM, pod RedHat Linuxom 4.2,
  poteka tako, da se s ftp prijavite na sunsite.unc.edu ali blinje
  zrcalo in s cd greste v imenik
  pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/.

  Nastavite binarni nain prenosa datotek in prenesite naslednje
  datoteke:

  *  tetex-0.4pl8-5.i386.rpm

  *  tetex-latex-0.4pl8-5.i386.rpm

  *  tetex-afm-0.4pl8-5.i386.rpm

  *  tetex-dvilj-0.4pl8-5.i386.rpm

  *  tetex-dvips-0.4pl8-5.i386.rpm

  *  tetex-xdvi-0.4pl8-5.i386.rpm

  *  tetex-texmf-src-0.4pl8-5.i386.rpm

  Zadnja datoteka morda ni nujno potrebna. Vsebuje LaTeXovo izvorno
  kodo, e elite sami namestiti LaTeX. e mislite v prihodnosti
  nadgraditi LaTeX ne glede na binarne datoteke, je morda koristno imeti
  tudi to datoteko.

  Preprosto in v danem vrstem redu namestite zgornje datoteke z uporabo
  ukaza rpm -i in pojdite na razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po
  namestitvi``.


  3.3.  Ghostscript V. 5.03


  Ghostscript je program, s katerim lahko tiskate ali gledate
  postscriptne dokumente tudi na ne-postscriptnih napravah. Ghostscript
  se zelo hitro razvija in v vsako novo razliico so vgrajene pomembne
  spremembe. Torej se izplaa potruditi in namestiti razliico
  Ghostscripta, dostopno z njegove domae spletne strani
  http://www.cs.wisc.edu/~ghost/.

  V asu tega pisanja je trenutna verzija 5.03.  Arhiv Ghostscripta za
  Linux je sestavljen iz naslednjih datotek:

  *  ghostscript-5.03gnu.tar.gz

  *  ghostscript-5.03jpeg.tar.gz

  *  ghostscript-5.03libpng.tar.gz

  *  ghostscript-5.03zlib.tar.gz

  *  ghostscript-fonts-std-5.03.tar.gz

  *  ghostscript-fonts-other-5.03.tar.gz

  Kaj je Ghostscript in zakaj ga potrebujete? Ghostscript je pravzaprav
  izdelovalnik rasterskih slik. Prevaja postscriptno kodo v ve znanih,
  rastrskih, formatov, na primer v tiste, ki jih razume va tiskalnik
  ali zaslon, e sta opremljena s PostScriptom ali pa ne. V praksi vam
  Ghostscript dovoljuje uporabo pisav Type 1 in meanje teksta in
  grafike na kateremkoli tiskalniku ali grafinem zaslonu, ki ga pozna
  Ghostscript.

  Kvaliteta pisave, ki pridejo poleg programa, se je v zadnjih nekaj
  verzijah precej popravila. To je zares pridobitev za uporabnike
  Linuxa, ki morda ne morejo zapraviti na stotine dolarjev za
  komercialne pisave. Ghostscriptove znakovne knjinice, in ne teTeX,
  poskrbijo za znake, saj zna Ghostscript brati znakovne zahteve, ki jih
  naredi dvips(1). Vendar so datoteke z dimenzijami posameznih pisav za
  Ghostscriptovo knjinico pisav (imajo podaljek .afm) e vkljuene v
  distribucijo teTeXa.

  Za podatke o uporabi Ghostscripta glejte datoteko use.txt v
  Ghostscriptovi distribuciji, in dokument Printing-HOWTO, nastal v
  okviru Linuxovega dokumentacijskega projekta. Na Internetu je dostopen
  tudi prironik za Ghostscript. Glejte razdelek ,,Viri nadaljnih
  informacij``.

  Ali namestite APSFILTER in mu pustite, da sam poganja Ghostscript.
  (Glejte razdelek ,,APSFILTER``.)

  Zadnje, pomembno, navodilo: Priporoam, da sami prevedete Ghostscript
  za va sistem, e je le mogoe. S kombiniranjem razlinih verzij
  Ghostscripta in knjinice svgalib lahko hitro nastane zmeda. Razliica
  Ghostscripta, ki je vkljuena v serijo AP distribucije Slackware, je
  2.6.2 in nima vgrajene podpore za okna X. Morda boste imeli probleme,
  preden boste zanjo nali ustrezno verzijo knjinice svgalib. Menda v
  Slackwareovem paketu XAP (in najbr tudi v drugih distribucijah)
  obstaja razliica Ghostscripta s podporo za X11, a je e nisem
  preizkusil. Prevajanje Ghostscripta za va sistem je precej
  enostavneja, tako se mi vsaj zdi. (Poleg tega lahko pri prevajanju
  vkljuite podporo za tiskalnike, ki so v zapakiranem paketu ostali
  prezrti, na primer za Epson Stylus 800, op. prevajalca.)

  Pomembno se je tudi zavedati, da obstajata dve izdaji in distribuciji
  Ghostscripta: komercialni Aladdin Ghostscript in GNU Ghostscript, ki
  za nekaj let caplja za Aladdin Ghostscriptom. To je zaradi
  Ghostscriptove edinstvene licenne pogodbe.  Glejte Printing-HOWTO za
  ve informacij o tem.

  Podpora svgalib za GNU Ghostscript 3.33 je vkljuena v majhen arhiv,
  ki vsebuje le datoteko .diff.  Ghostscript 3.33 za X ima vkljueno
  tudi podporo formatu JPEG, torej naj bi vkljuili tudi izvorno kodo
  knjinice za JPEG. Ustrezne arhive lahko najdete na vseh GNU-jevih
  distribucijskih mestih, kot je na primer
  ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu.


  3.4.  APSFILTER


  Na svetu so programski paketi, ki vam poenostavijo ivljenje.
  APSFILTER je e eden od njih. Napisal ga je Andreas Klemm. APSFILTER
  deluje s kateremkoli, z BSD zdruljivim, tiskalnikim strenikom (kar
  pomeni, da imate program lpd(8)in datoteko /etc/printcap; glejte
  spodaj) in ponuja transparentno tiskalniko podporo za datoteke ASCII,
  DVI in postscriptne datoteke, kot tudi za datoteke, komprimirane s
  programi gzip(1), compress(1), in drugimi.

  Ko enkrat uspeno namestite APSFILTER, lahko natisnete datoteko
  formata PostScript na katerikoli tiskalnik pa e imate, z ukazom

  $ lpr file.ps

  e elite natisniti datoteko ASCII brez postscriptnega prevajanja,
  lahko napiete

       $ lpr -Praw file.asc

  Osupljivo.

  APSFILTER je presenetljivo lahko namestiti, e upotevamo, da deluje z
  veliko loenimi elementi vaega sistema. Namestitev splone
  distribucije programa APSFILTER pa zahteva, da imate na sistemu
  trenutni prevajalnik gcc(1), saj APSFILTER zgradi nekaj svojih filtrov
  ele med namestitvijo. No, nekatere distribucije Linuxa ponujajo e
  zgrajene verzije, zato najprej preverite svojo natanno distribucijo.

  V vsakem primeru boste potrebovali ustrezno nastavljen Ghostscript in
  lpd(8).  Najnoveji APSFILTER lei v Linuxovih arhivih na mestu
  ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing/.

  Uporabniki FreeBSD preberite poglavje o tiskalnikih filtrih na
  spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook93.html.


  3.5.  FreeBSD


  Andrej Brodnik, Andrej.Brodnik@IBC.IskraSistemi.Si, pravi takole:

  Za vse, ki uporabljate FreeBSD in teTeX na njem, samo toliko v
  pojasnilo, da vse splone omembe o teTeX-u in njegovi uporabi za Linux
  veljajo tudi za FreeBSD. Le instalacija je preprosteja.  e boste
  prevajali teTeX na vaem stroju potrebujete le datoteko
   <ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
  current/ports/print/teTeX.tar>, za Ghostscript datoteko
   <ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
  current/ports/print/ghostscript5.tar> in za APSFILTER datoteko
   <ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
  current/ports/print/apsfilter.tar>.

  Vse datoteke razstavite s programom tar in nato v vsakem od tako
  ustvarjenih podroij poenite program make. Vse ostalo se bo zgodilo
  ,,samo od sebe``.

  e elite, lahko tudi uporabite e preveden ,,paket`` (package).

  Razumljivo, na enako preprost nain lahko intalirate tudi
  kateregakoli od ostalih 1000+ programov, ki so na voljo preko
  Interneta (vkljuno s skoraj vsemi programi, ki teejo pod
  operacijskim sistemom Linux).


  3.6.  Tiskalniki strenik lpd(8)


  Obstaja na kupe razliic tiskalnikov in nastavitev. Usposobiti delujo
  tiskalniki strenik (angleko printer daemon) ni maji kaelj. e
  uporabljate teTeX na osebnem sistemu, lahko preprosto skopirate izhod
  na datoteko, ki ponazarja gonilnik tiskalnike naprave (cp output
  /dev/lp1), a to ni preve zaeleno, ker s tem izgubite filtracijske
  sposobnosti tiskalnikega strenika. e tiskate po omreju, je
  delujoi tiskalniki strenik nujnost.

  Osnovni program za tiskalniko upravljanje na BSD-jevskih sistemih
  Unix je lpd(8).  Ko natisnete datoteko z lpr(1), pravzaprav poljete
  datoteko v tiskalniko vrsto. lpd(8) natisne datoteke v istem vrstnem
  redu kot le-te prihajajo.  Drugi tiskalniki pripomoki vkljuujejo
  lpq(1), ki prikae vsebino tiskalnike vrste, in lprm(1), ki odstrani
  datoteke iz tiskalnike vrste.

  Tiskalniki strenik lahko opravlja tudi druge naloge, na primer
  transparetno filtriranje izhoda razlinih programov (z uporabo
  filtrirnih programov kot zgoraj opisani APSFILTER), sprejema
  tiskalnika opravila z drugih strojev v omreju, poilja tiskalnika
  opravila na razline tiskalnike, e imate prikljuenega ve kot enega,
  in zadruje tiskanje, dokler ne nakrmite tiskalnika s papirjem.

  Podrobnosti o usposobitvi tiskalnikega strenika boste nali v
  dokumentu Printing-HOWTO. Veliko Linuxovih distribucij ima e
  nastavljene zbirke podatkov za lpd(8). Preverite najprej te, saj vam
  bo to prihranilo precej dela.  Navadno se arhivirajo, precej udno, z
  imenom lpr, zato najprej poiite ta program.  Zbirka za tiskalniki
  strenik je dostopna tudi na Linuxovih arhivih na mestu
  ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing.

  Uporabniki FreeBSD preberite prironik o tiskanju na spletnem naslovu
  <http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook79.html>.


  4.  Podrobnosti nastavitev po namestitvi


  Najprej boste hoteli prebrati datoteko README Thomasa Esserja. Vsebuje
  veliko namigov o nastavitvi teTeXa za vao izhodno napravo (npr.
  tiskalnik). Preberete jo lahko z ukazom

       $ less /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README

  e je va tiskalnik prikljuen na /dev/lp0, jo lahko izpiete z ukazom

       $ cat /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README >/dev/lp0

  Ali, e bolje, uporabite ukaz lpr(1):

       $ lpr /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README

  Nameen morate imeti tiskalniki strenik vae distribucije Linuxa.
  e ga nimate, ga namestite po navodilih, ki pridejo poleg tega paketa.
  e nimate enega teh paketov ali elite sami namestiti tiskalniki
  strenik, glejte razdelek ,,Tiskalniki strenik lpd(8)``.

  Natisnite pogosto zastavljena vpraanja o teTeXu iz datoteke teTeX-FAQ
  in jih imejte pri roki. Vsebujejo nekaj koristnih nasvetov za
  nastavitev gonilnikov teTeXovega izhoda za va tiskalnik. K tem se
  bomo e vrnili. V zadnjih izdajah teTeXa lahko teTeX-FAQ preberete
  prek pripomoka texconfig.

  Nato boste morda eleli doloiti imenik, v katerega boste shranjevali
  svoje lastne TeXove formatne datoteke.  teTeX ie lokalne TeXove
  vhodne datoteke v imenikih, doloenih z okoljsko spremenljivko
  $TEXINPUTS. Na raunalniku Chanel3 sem dodal v sistemsko prijavno
  skripto /etc/profile tole vrstico

       export TEXINPUTS=".:~/texinputs:"

  Posamezni uporabniki lahko nastavijo svoje lastne imenike $TEXINPUTS z
  ustreznim dodatkom v njihove datoteke ~/.profile ali ~/.bash_profile,
  e uporabljajo privzeto ukazno lupino bash(1). Okoljska spremenljivka
  $TEXINPUTS pove teTeXu naj ie uporabnikove stilne datoteke v
  podimeniku texinputs v uporabnikovem domaem imeniku. Nujno je, da
  napiete dvopije pred in za tem imenikom. teTeX bo pripel vaim
  lokalnim imenikom e svojega. Kakopak hoete, da teTeX najprej ie
  lokalne formatne datoteke, da lahko uporabi lokalno verzijo katerekoli
  standardne datoteke, ki ste jo spremenili (spreminjanje standardnih
  datotek je sicer zelo slaba ideja).

  e nameate teTeX kot root, dodajte v sistemsko pot imenik
  /usr/lib/teTeX/bin.  Ponovno, e nameate oseben izvod teTeXa,
  dodajte imenik teTeXovih binarnih datotek v ospredje spremenljivke
  $PATH z naslednjo vrstico v vai datoteki ~/.profile ali
  ~/.bash_profile:

       export PATH="~/tetex/bin:"$PATH

  Zdaj se prijavite kot root, poenite texconfig po navodilih iz teTeX-
  FAQ in izberite tiskalnik, ki ga imate prikljuenega na va sistem.
  Prepriajte se, da boste pravilno nastavili teTeX za va tip
  tiskalnika in za njegovo loljivost.

  Na koncu poenite program texhash. Ta posodobi notranjo teTeXovo bazo
  podatkov o nameenih datotekah. Ta baza podatkov je pravzaprav
  datoteka ls-lR. Vsaki, ko spremenite sistemsko konfiguracijo teTeXa,
  morate pognati texhash , sicer teTeX ne bo zaznal vaih sprememb.


  4.1.  Kaj, e moj tiskalnik ni podprt?


  Distribucija teTeXa vsebuje le omejeno tevilo izhodnih gonilnikov za
  datoteke DVI: dvips(1), gonilnike za tiskalnike Hewlett Packard
  LaserJet, in ni drugega.  e imate tiskalnik, ki ni zdruljiv s HP
  LaserJet imate dve monosti: Lahko uporabljate dvips(1) in
  Ghostscript, kar vam tako ali tako priporoam iz e omenjenih
  razlogov, ali lahko poiete druge vire dviwarea.

  Na Linux je preneseno nekaj gonilnikov DVI, ti so dostopni kot e
  zgrajene binarne datoteke. Najdete jih v Linuxovih arhivih na mestu
  ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/apps/tex/dvi/.

  Glavno knjinico dviwarea vzdrujejo v arhivih univerze University of
  Utah.  e tam ne najdete gonilnika DVI, ki podpira va tiskalnik, ga
  verjetno sploh ni. Z uporabo vzorcev, ki jih najdete tam, lahko
  napiete tudi svoj lastni gonilnik.  URL te knjinice je
  ftp://ftp.math.utah.edu/pub/tex/dvi/.


  5.  Uporaba teTeXa


  Vsaj teoretino ste vse pravilno namestili in ste pripravljeni za
  uporabo.  teTeX je zelo velik programski paket. Kot pri vsem
  kompleksnem programju se boste tudi tu eleli uiti teTeXa poasi, da
  vas ne bo prestraila njegova kompleksnost.

  Hkrati elite, da programje dela kaj koristnega. Namesto, da bi
  gledali, kako se v TeXu postavi besedilo

       ``Hello, World!''

  kot priporoa profesor Knuth v knjigi The TeXBook, bomo teTeX raje
  preiskusili z nekaj njegovimi lastnimi dokumenti.

  Naslednji razdelek ,,Tiskanje dokumentacije`` je pravzaprav
  ubenik uporabe teTeXa. Pokriva tiskanje dokumentacije, vkljuene v
  teTeX (ki je seveda v formatih LaTeX in .dvi). Razdelek ,,TeXovi in
  LaTeXovi ukazi`` je bolj ,,zbirka kuharskih receptov`` kot ubenik.
  Govori o pravilnem stavljenju LaTeXovih dokumentov in pokriva nekaj
  ukazov in okolij, ki jih boste uporabljali v bolj pogostih dokumentnih
  razredih.

  Razdelek ,,LaTeXovi raziritveni paketi in drugi viri`` vam pove,
  kako uporabljati veliko e obstojeih LaTeXovih paketov, da boste
  prilagodili dokumente svojim specifikacijam.


  5.1.  Tiskanje dokumentacije


  Prvih nekaj klicev teTeXa morate biti prijavljeni kot root, sicer
  metafont ne bo mogel narediti potrebnih imenikov za svoje pisave.
  Program texconfig vsebuje izbiro, ki naredi znakovne imenike pisljive
  vsemu svetu, a, e delate na veuporabnikem sistemu, tega ne boste
  eleli iz varnostnih razlogov.

  V vsakem primeru se bo metafont glasno pritoil, e nimate ustreznih
  dovoljenj za pisanje v imenikih s pisavami, ker ne bo mogel narediti
  novih imenikov. Ne boste videli izhoda, ker boste imeli cel kup znakov
  doline ni. To ni problem. Odjavite se, se prijavite kot root in
  ponovite sporno operacijo.

  e dobro, da z uporabo teTeXa ne morete narediti nobene prave kode.
  To ni prevajalnik, kjer bi lahko, na primer, pokvarili korensko
  particijo, e zablodi kazalec. Kaj, niste prebrali teTeXovega
  prironika? Seveda ga niste.  e vedno je v distribuciji v obliki
  izvorne kode in aka, da ga kdo natisne.

  Brez nadaljnega odlaanja boste torej eleli prebrati teTeXov
  prironik.  Najdete ga v imeniku /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex. Ime
  LaTeXove izvorne datoteke je TETEXDOC.tex.  (Podaljek .tex
  uporabljamo pri datotekah za TeX in za LaTeX.  Nekateri urejevalniki,
  kot emacs(1), loijo oba zapisa.) Obstaja tudi distribucijska datoteka
  TETEXDOC.dvi, morda jo boste shranili na varno mesto -- npr. v drug
  imenik -- e boste pozneje hoteli preizkusiti vae gonilnike za .dvi.
  Ko imate varno spravljeno, napiite

       $ latex TETEXDOC.tex

  LaTeX bo izpisal veliko opozoril. Prvo je standardno:

       LaTeX Warning: Label(s) may have changed. Rerun to get the
       cross-references right.

  V navadi je zgraditi kazalo spisa tako, da ga LaTeXiramo dvakrat.
  Torej ponovite ukaz. Ostala opozorila lahko varno prezrete. Obveajo
  vas le, da so nekatere poti za FTP, omenjene v dokumentaciji,
  preiroke za namenjen prostor.  (e ste res raziskovalni, poglejte v
  kakega od TeXovih virov za razlago ukazov \hbox in \vbox.)

  teTeX bo z datoteke TETEXDOC.tex naredil ve datotek. Nas trenutno
  zanima TETEXDOC.dvi. To je od naprave neodvisen izhod, ki ga lahko
  poljete na zaslon ali na tiskalnik. e uporabljate teTeX pod
  grafinim sistemom X Windows, lahko predogledate dokument programom
  xdvi(1).

  Za zdaj predpostavimo, da imate HP LaserJet II.  Napisali boste
  naslednji ukaz:

       $ dvilj2 TETEXDOC.dvi

  Ta bo izpisal datoteko TETEXDOC.dvi pretvoril v izhodno datoteko PCL,
  vkljuno z nastavljivimi pisavami, ki bodo poslane vaemu LaserJetu.
  To ni lastnost TeXa ali LaTeXa, pa pa lastnost gonilnika dvilj2(1).
  Drugi gonilniki .dvi poskrbijo za naprave, ki jih pa podpirajo.
  dvilj2(1) bo izpolnil znakovne zahteve, ki jih vsebuje originalni
  LaTeXov dokument, z najblijimi ekvivalenti, dostopnimi na sistemu. V
  primeru navadnega tekstovnega spisa kot je TETEXDOC.tex, to ni teko.
  Vsi znaki, ki jih potrebuje TETEXDOC.tex se bodo zgenerirali z
  metafontom, ki ga samodejno poene dvilj2(1) in naredili znake, ki jih
  e nimate. (e ste prvi pognali dvilj2(1), mora program narediti vse
  znake, kar lahko na zares poasnih strojih traja tudi do nekaj dni.)
  Obstaja ve izbir, ki nadzorujejo izdelavo pisav z dvilj2(1); orisani
  so v prironiku. Na tej toki vam naj ne bi bilo treba neposredno
  rokovati z metafontom. e morate to poeti, je lo med vao
  namestitvijo nekaj narobe. Vsi gonilniki .dvi bodo neposredno
  poklicali metafont s pomojo knjinice za iskanje poti kpathsea -- kar
  je sicer izven dometa tega spisa -- ni vam treba ve popravljati
  metafont, vse izvorne kode znakov za znakovno knjinico Computer
  Modern so vkljuene v distribucijo.

  Datoteko TETEXDOC.lj lahko natisnete z ukazom

       $ lpr TETEXDOC.lj

  Morda boste morali namestiti tiskalniki filter, ki razume PCL.
  Podrobnosti zveste v Printing-HOWTO.

  Vodnik teTeX Guide na devetih straneh ponuja uporabno znanje za
  nadaljno nastavitev vaega sistema, nekaj sem omenil, veine pa tale
  dokument ne pokriva.

  Nekaj podatkov v naslednjem razdelku nisem mogel preveriti, ker imam
  ne-postscriptni barvni rnilni tiskalnik HP Deskjet 400 nameen na
  vzporedni vmesnik raunalnika Chanel3. Vendar neimetje postscriptnega
  tiskalnika ni ovira za tiskanje besedila in grafike v vaih
  dokumentih. Glejte razdelek ,,Ghostscript`` o namestitvi
  Ghostscripta, e ta e ni nameen na vaem sistemu.


  5.2.  TeXovi in LaTeXovi ukazi


  5.2.1.  Struktura dokumentov

  Priprava anglekih (za slovenske glejte e razdelek ,,Dodatek: LaTeX
  in slovenina``) dokumentov za stavljenje s TeXom je preprosta.
  Prepriajte se, da imate med posameznimi odstavki navadne tekstovne
  datoteke prazne vrstice in poenite program TeX z ukazom

       $ tex ime_vae_datoteke

  Rezultat bo datoteka s podaljkom .dvi.  Besedilo je stavljeno v
  pisavi Computer Modern Roman velikosti 10 pik, z enojnim razmakom, s
  poravnanim levim in desnim robom. e dobivate sporoila o napakah
  zaradi posebnih znakov, na primer znaka za dolar, pred njega postavite
  ,,ubeni znak``: poevnico nazaj: ,,\``, in e enkrat poenite TeX na
  vai datoteki. Izhodno datoteko .dvi lahko natisnete s prevajalnikom
  po vai elji (glejte zgoraj).

  Edina druga posebnost TeXovih vhodnih datotek je uporaba uvodnih in
  zakljunih narekovajev. Emacsov TeXaki nain naredi to samodejno.

       "To so narekovaji ASCII."
       ``To so   `TeXovi' narekovaji.''
       ,,To so ustrezni slovenski narekovaji.``

  Za spreminjanje privzetega TeXovega formata strani glejte kak vodnik,
  na primer zgoraj omenjeni A Gentle Introduction to TeX.

  Dokumenti, pripravljeni za LaTeX, zadoajo nekaj posebnim pravilom, a
  pri zahtevnejih spisih lahko LaTeX zelo olaja proces formatiranja
  besedila.

  V bistvu je LaTeX opisni jezik za dokumente (angl. document markup
  language), ki poskua loiti izhodni stil od logine strukture spisa.
  Na primer, za formatiranje naslova razdelka v TeXu bi bilo potrebno
  doloiti 36 pik razmika nad naslovo, potem sam naslov v krepkih rkah
  velikosti 24 pik, potem kopiranje besedila naslova in tevilke v
  kazalo in 24 pik prostora za naslovom.  Nasprotje tega je LaTeXov ukaz
  \section{}, ki to delo opravi namesto vas. e elite v celem spisu
  spremeniti stil izpisa naslova, spremenite le definicijo ukaza
  \section{} namesto besedila v vaem spisu. To vam lahko prihrani ure
  ponovnega formatiranja dokumentov, ki imajo na ducate strani.

  Vsi LaTeXovi dokumenti imajo tri dele: zaetna doloila (preamble),
  besedilo telesa dokumenta (body text) in zakljuna doloila
  (postamble). Ti izrazi so del standardnega argona in jih uporabljajo
  vsi TeXperti.

  Zaetna doloila doloajo najmanj tip dokumenta, ki ga elimo izdelati
  -- t.i. razred dokumenta (document class) -- in stavek, ki oznauje
  zaetek dokumentovega telesa. Na primer:

       \documentclass{article}
       \begin{document}

  Zakljuna doloila so navadno zelo preprosta. Razen v posebnih
  primerih vsebujejo le stavek:

       \end{document}

  Opazili boste, da tvorita stavka \begin{document} in \end{document}
  par.  V LaTeXu se to imenuje ,,okolje`` (environment).  Vse besedilo
  se mora pojaviti v okolju in veliko ukazov deluje le na okolje, v
  katerem jih uporabite. Okolje document je edini primer okolja, ki nam
  ga LaTeX vsiljuje. To se pravi, to je edino okolje, ki je nujno
  potrebno v vsakem dokumentu. (Izjema tega pravila je dokumentni razred
  letter, v katerem morate tudi nujno doloiti \begin{letter} in
  \end{letter}. Glejte razdelek ,,Pisma``)  Vendar se veliko
  formatnih zahtev doloi kot okolje. Ta okolja so opisana v naslednjih
  razdelkih.

  Razrede dokumentov lahko kliete tudi z argumenti. Namesto privzetega
  tipa besedila, s rkami osnovne velikosti 10 pik, kot v prejnjem
  primeru, lahko doloite osnovno velikost 12 pik:

       \documentclass[12pt]{article}

  Dokumentni razred article bo poskrbel za potrebne popravke.

  Nekaj dokumentnih razredov se na splono veliko uporablja. Opisani so
  spodaj.  Razred report je podoben razredu article, le da naredi
  posebno naslovno stran in zane vsak nov razdelek na novi strani.
  Razred letter vkljuuje posebne definicije za naslove, pozdrave in
  zakljuke, nekaj od teh je tudi opisanih spodaj.

  Posebej zapakirano LaTeXovo kodo, splono znano kot ,,paket``
  (package), lahko vkljuite z ukazom \usepackage{}.

       \usepackage{fancyhdr}

  Zgornji ukaz bo vkljuil LaTeXov stil v datoteki fancyhdr.sty z enega
  od imenikov, ki jih doloi TEXINPUTS, ki ste jih vi in teTeX doloili
  med namestitvijo in nastavitvijo. Uporaba:
       \documentclass{article}
       \usepackage{fancyhdr}
       \begin{document}

  Deklaracije \usepackage{} morajo biti navedene pred stavkom
  \begin{document}; to se pravi, v zaetnih doloilih.

  fancyhdr.sty razirja ukaz \pagestyle{} tako, da lahko sami ustvarite
  obliko glave in noge strani, ki je navadno doloena z enim od
  standardnih stilov strani:

       \pagestyle{plain}       % privzeti stil strani  - tevilke strani centrirane na dnu strani
       \pagestyle{empty}       % ni glave in ne noge
       \pagestyle{headings}    % na vrhu strani izpie tevilko razdelka in strani
       \pagestyle{myheadings}  % izpie poljubno informacijo v glavi strani
       % Vse na desni strani procenta je komentar.

  Ukaz \pagestyle{} zane veljati ele z naslednjo stranjo. Glavo in
  nogo trenutne strani spremenite z ukazom

       \thispagestyle{stil_strani}


  5.2.2.  Znaki in znakovni stili

  Znakovni stili so delno odvisni od pisav, doloenih v dokumentu.
  Vendar naj bi bila krepki (bold) in leei stil (italic) poudarjanja
  mogoa za vsako pisavo na sistemu.  Tudi podrtavanje lahko
  uporabljate, eprav formatiranje tega predstavlja posebne probleme.
  Glejte razdelek ,,LaTeXovi raziritveni paketi in ostali viri``,
  spodaj.

  Tekst lahko poudarite na ve nainov. Najbolj prenosljiv nain je z
  ukazom \em (v TeXu, v LaTeXu je to ukaz \emph{}, opomba prevajalca).
  Vse besedilo v dosegu se postavi v lee poloaj. Na primer:

       Ta beseda bo {\em poudarjena}.

  e imate leee besedilo, ki se zajeda v normalno besedilo, lahko
  doloite ,,kurzivni popravek``, ukaz za to je \/; se pravi poevnica
  nazaj in poevnica.

       Ta primer {\em se bo\/} izpisal pravilno.
       Ta primer se {\em ne} bo izpisal pravilno.

  Malo manj prenosni ukazi, a e vedno uporabni v primerih, ko nastopajo
  sami, so poudarki z ukazi \it, \bf in \tt, ki doloijo obliko znakov v
  dosegu za leeo, krepko in obliko pisalnega stroja.

       {\tt To besedilo je napisano z enotnimi razmaki},
       {\it to besedilo bo kurzivno} in
       {\bf to besedilo bo krepko \dots} vse v enem odstavku.

  Ukaz \dots izpie tri pike, ki se ne razbijejo na koncu vrstice ...

  Najnoveja verzija LaTeXa, ki jo imate seveda vi, vkljuuje ukaze, ki
  raunajo tudi z gnezdenjem stilnih ukazov.

       To {\it ni {\bf krepko-kurzivni stil!}}

  teTeX stavi besedilo v leeem nainu dokler ne pride do ukaza \bf,
  takrat pa preklopi v krepki nain.

  Da bi se temu izognili, potrebuje nova shema izbire oblik pisav NFSS
  tri parametre za vsako tipografijo: obliko (shape), vrsto (series) in
  druino (family).  Vse pisave ne vkljuujejo vseh teh stilov. LaTeX bo
  izpisal opozorilo, e mora nadomestiti pisavo z drugo, obstojeo.

  Doloite lahko naslednje oblike pisav:

       \textup{tekst}     % pokonna oblika (privzeto)
       \textit{tekst}     % leee
       \textsl{tekst}     % nagnjeno
       \textsc{tekst}     % majhne velike rke (preskusite, no)

  Dve vrsti, ki ju ima veina pisav, sta:

       \textmd{tekst}     % srednja vrsta (privzeto)
       \textbf{tekst}     % krepka vrsta

  Na voljo so tri splone druine tipografij:

       \textrm{text}    % roman (privzeta)
       \textsf{text}    % brez serifov
       \texttt{text}    % pisalni stroj (enaki presledki, podobna Courier)

  Z nastavitvijo teh treh parametrov lahko kombinirate uinke:

  \texttt{\textit{Ta primer bo verjetno zahteval zamenjavo pisave,
  saj malo pisav vsebuje kurzivne znake pisalnega stroja. }}

  Privzeta druina znakov je Computer Modern, ki je rastrska pisava.
  Druge druine znakov so navadno tipa PostScript Type 1. Glejte
  razdelek ,,Uporaba postscriptnih znakov`` za podrobnosti, kako jih
  nastaviti.

  Obstaja veliko razlinih akcentov in posebnih znakov, ki jih lahko
  uporabite.  Tule jih je le nekaj. (Poskusite jih natisniti na svojem
  tiskalniku.)

       \v{s}   \'{o}  \`{e}  \^{o}  \"{u}  \={o}  \c{c}
       ?`  !`    \copyright    \pounds    \dag

  Konno so tukaj e znaki, ki se v TeXu in LaTeXu uporabljajo kot
  ubeni ali meta znaki. Omenili smo e znak za dolar. Popoln seznam
  metaznakov, ki morajo biti navedeni skupaj s poevnico nazaj, e jih
  elimo videti dobesedno, je:

       # $ % & _ { }

  Dostopne so tudi razline abecede, na primer grka abeceda in
  cirilica.  LaTeX ponuja precej monosti za stavljenje ne-anglekih
  besedil, ki so obdelane v katerem od tukaj natetih referenc. Za
  primer stavljenja slovenskih besedil glejte razdelek ,,Dodatek:
  LaTeX in slovenina``.


  5.2.3.  Robovi in presledki med vrsticami

  Spreminjanje robov TeXovega ali LaTeXovega dokumenta ni preprosto
  opravilo.  Veliko je odvisno od relativnega odmika besedila, za
  katerega poskuate nastaviti rob.  Tudi poloaj ukaza za spreminjanje
  roba je pomemben.

  Za nastavitev robov v vsem LaTeXovem dokumentu obstajata ukaza
  \evensidemargin in \oddsidemargin.  Delujeta na leve robe sodih
  oziroma lihih strani. Na primer

       \evensidemargin=1in
       \oddsidemargin=1in

  doda palec (inch) na levi rob sodih in lihih strani kot dodatek
  standardnemu odmiku enega palca. Ta dva ukaza zadevata celoten
  dokument in bosta premikala telo besedila desno in levo po strani, ne
  glede na lokalni odmik, zato jih je varno uporabljati tudi z
  LaTeXovimi okolji kot verse in list.

  Spodaj je nabor makro ukazov za spreminjanje robov, ki sem jih
  napisal.  Ti imajo drugaen uinek kot ukaza, omenjena zgoraj. Ker
  uporabljajo ukaze navadnega TeXa, ni nujno, da bodo spotovali robove
  kateregakoli okolja LaTeXa, a jih lahko postavite kamorkoli v va
  dokument in tako spremenite odmike robov od tam naprej.

       %%  margins.sty -- v. 0.1   by Robert Kiesling
       %%  Copies of this code may be freely distributed in verbatim form.
       %%
       %%  Some elementary plain TeX margin-changing commands. Lengths are
       %%  in inches:
       %%  \leftmargin{1}   %% sets the document's left margin in 1 inch.
       %%  \leftindent{1}   %% sets the following paragraphs' indent in
       %%                     1 inch.
       %%  \rightindent{1}  %% sets the following paragraphs' right margins
       %%                   %% in 1 inch.
       %%  \llength{3}      %% sets the following lines' lengths to 3 inches.
       %%
       \message{Margins macros...}
       \def\lmargin#1{\hoffset = #1 in}
       \def\lindent#1{\leftskip = #1 in}
       \def\rindent#1{\rightskip = #1 in}
       \def\llength#1{\hsize = #1 in}
       %%
       %% (End of margins macros.}

  Postavite to kodo v datoteko margins.sty v vaem lokalnem imeniku
  $TEXINPUTS.  Ukazi so opisani v komentiranem delu datoteke. V dokument
  jih vkljuite z ukazom

       \usepackage{margins}

  v zaetnih doloilih dokumenta.

  e smo e pri tem, e ne elite desne poravnave besedila, ki je
  privzeta, napiite ukaz

       \raggedright

  Tudi doloanje razmika med vrsticami je kar zapleteno.

  Razdaljo med vrsticami besedila meri koliina baselineskip. Podana je
  kot absolutna koliina. Na primer

       \baselineskip=24pt

  ali e bolje:

       \setlength{\baselineskip}{24pt}

  Razlika med obema oblikama je v tem, da bo \setlength{} spotoval vsa
  pravila o dosegu, ki so v veljavi, ko uporabite ta ukaz.

  Problem pri uporabi \baselineskip je ta, da prizadene tudi razdalje
  med naslovi razdelkov, opombah po rto in podobnimi. Skrbeti morate,
  da bo razmik med vrsticami pravilen za tip besedila, ki ga
  formatirate. Obstajajo pa paketi LaTeXovih makro ukazov kot je
  setspace.sty, ki vam pomagajo v teh primerih.  Glejte razdelek
  ,,LaTeXovi raziritveni paketi in drugi viri``.


  5.2.4.  Razredi dokumentov

  LaTeX ponuja dokumentne razrede, ki omogoajo standardiziran format
  dokumentov.  Poskrbijo za okolja za formatiranje seznamov, citatov,
  opomb po rto in na robu in druge elemente besedila. Splono
  uporabljane dokumentne razrede obravnavajo naslednji razdelki.


  5.2.4.1.  lanki in poroila

  Kot smo e omenili, sta si razred article za pisanje lankov in razred
  report za pisanje poroil, precej podobna. Glavna razlika je v tem, da
  razred za poroila kot privzeto naredi naslovno stran in zane vsak
  razdelek (\section) na novi strani. V splonem pa sta si ta dva
  razreda podobna.

  Naslove, povzetke in vrstice v teh dveh razredih opiete v zaetnih
  doloilih na primer takole:

       \title{Paritvene navade kaktusov}
       \author{John Q. Public}
       \abstract{Opis tega, kako navadni puavski kaktusi iejo
       primerne vodne luknje, da lahko izvajajo svoje paritvene
       rituale.}

  Ukaz

       \maketitle

  na zaetku besedila bo potem naredil posebno naslovno stran v
  poroilnem razredu, ali pa naslov in povzetek na vrhu prve strani, e
  piete lanek.

  Razdelke in podrazdelke definirate z ukazi, ki vkljuujejo

       \section
       \subsection
       \subsubsection

  Ti ukazi bodo naredili standardne otevilene razdelke, ki se
  uporabljajo v tehninih spisih. Za neotevilene razdelke uporabite:

  \section*
  \subsection*
  \subsubsection*

  LaTeX ponuja veliko okolij za urejanje prikazanih stvari. Citirani
  tekst lahko vkljuite v okolje quotation:

       \begin{quotation}
       Zares, lahko se ree, da sem sreen:
       e delam napake, jih ljudje zagotovo opazijo.
       \end{quotation}

  Za kraje citate lahko uporabite okolje quote.

  Za urejanje poezije uporabite okolje verse:

       \begin{verse}
       Prvi sneg pada z neba \\
       in se tali \\
       na vroih kostanjih.
       \end{verse}

  Za prekinitev vrstice na pravih mestih morate uporabljati dvojne
  poevnice nazaj.  Sicer bi LaTeX napolnil vrstico v pesemskem okolju,
  kot v kateremkoli drugem.

  Seznami prihajajo v ve vrstah. Za natevalni seznam lahko uporabite
  okolje itemize:

       \begin{itemize}
       \item To je prva postavka v seznamu.
       \item Druga toka naega seznama...
       \item ...
       ... in tako naprej.
       \end{itemize}

  Otevilen seznam naredite z okoljem enumerate:

       \begin{enumerate}
       \item Prvi korak neesa.
       \item Drugi korak.
       \item \dots
       \end{enumerate}

  Opisne sezname podate v okolju description:

  \begin{description}
  \item{Peica} Umazana, potrebuje nov peka.
  \item{Hladilnik}  Umazan. al mi je.
  \item{Odtod in korito}  Popackan, prisoten vodni kamen.
  \end{description}


  5.2.4.2.  Pisma

  Razred letter poskrbi za posebne definicije, ki jih lahko uporabljamo
  za pisanje (amerikih) poslovnih pisem.

  Okolje (tako je, zdaj pa okolje, ne razred) letter vzame en argument,
  naslov prejemnika pisma. Ukaz address, ki se mora pojaviti v zaetnih
  doloilih definira naslov poiljatelja. Podpis, kot ga napiete po
  zakljuku pisma, navedete z ukazom signature.

  LaTeXova koda preprostega poslovnega pisma lahko izgleda takole.

       \documentclass[12pt]{letter}
       \usepackage[slovene]{babel}
       \usepackage[latin2]{inputenc}
       \signature{Janez Priimkovi}
       \address{Stekleni pol 123 \\ 1000 Ljubljana \\ Tel.: (061) 999-999}
       \begin{document}
       \begin{letter}{Opekarstvo in aranerstvo, d.o.o.\\Pri opeki 13\\1000 Ljubljana}
       \opening{Spotovani!}

       Glede ene vaih opek, ki sem jo nael na tepihu v moji dnevni sobi,
       obkroeno z drobci razbitega okna ...

       (Ostanek pisma.)

       \closing{S spotovanjem,}

       \end{letter}
       \end{document}

  Opazili ste, da vsebuje naslov dvojne poevnice nazaj, ki doloijo,
  kje naj se vrstica prekine.


  5.3.  LaTeXovi raziritveni paketi in drugi viri


  Omenili smo e, da podtavanje kot oblika besedila predstavlja posebne
  probleme (med katerimi je najveji estetski: ne podrtavajte, sploh!;
  opomba prevajalca). Pravzaprav TeX nima problemov s podrtavanjem
  besedila, saj je to pogosto pri stavljenju matematinih izrazov. V
  LaTeXu lahko podrtate besede z ukazom:

       \underline{podrtano besedilo}

  Problem nastane, ker se podrtavanje ne prekine med vrsticami in, v
  nekaterih primerih, lahko izgleda neenakomerno. Obstaja paket
  LaTeXovih makro ukazov, imenovan ulem.sty, ki naredi podrtavanje za
  privzet nain poudarjanja besedila in je eden izmed veliko LaTeXovih
  paketov, dostopnih po Internetu.

  Paket ulem.sty uporabite z ukazom v zaetnih deklaracijah:

       \usepackage{ulem}

  Obstaja katalog The LaTeX Catalogue vseh dostopnih paketov z
  enovrstinimi opisi in poti na CTAN-u. Za URL najnoveje izdaje tega
  kataloga, glejte razdelek ,,Viri nadaljnih informacij``.

  Paketi, ki so dostopni za LaTeX, vkljuujejo:

     ifthen
        Vkljuite pogojne stavke v svoje dokumente.

     initials
        Definira pisavo za lepo kapitalizacijo prvega stavka.

     sanskrit
        Nabor znakov in preprocesor za izdelavo spisov v sanskrtu.

     recipe
        Razred za LaTeX2e, s katerim stavite recepte.

     refman
        Razlini stili za poroila in lanke.

  Pot v katalogu spremenite v uporaben URL poti na mestu za FTP tako, da
  zdruite pot gostiteljevega URL-ja in najvijo pot arhiva CTAN, po
  katerem elite brskati. Na primer, najviji imenik CTAN mesta
  ftp.tex.ac.uk je ctan/tex-archive.  Poln URL imenika s paketom refman
  bo torej:

       ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/   +
       macros/latex/contrib/supported/refman   =

       ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/refman/

  Nekateri paketi imajo ve datotek, v takih primerih je dana le pot do
  njihovega imenika.

  e imate URL, lahko paket poberete s kateregakoli od mest CTAN,
  natetih v razdelku ,,Dodatek: Spisek arhivov CTAN``.

  Vzamete lahko popoln seznam vsebine arhiva v datoteki FILES.byname,
  leei v najvijem imeniku arhiva. Po arhivu lahko iete tudi kljuno
  besedo s ftp(1) ukazom

       quote site index <kljuna beseda>


  6.  Meanje teksta in grafike in pretvornik dvips(1)


  V splonem se ta razdelek nanaa na katerikoli dokument v TeXu ali
  LaTeXu, v katerem se meata besedilo in grafika. teTeX (kot veina
  TeXovih distribucij) privzeto zahteva pisave Computer Modern. Tiskanje
  spisov z raztegljivimi pisavami Type 1 ali grafiko je delo za program
  dvips(1).  dvips(1) lahko uporablja rastrske pisave Computer Modern
  ali pa raztegljive pisave Type 1, ali kombinacijo obeh tipov. Najprej
  se osredotoimo na tiskanje in predogled grafike.

  V splonem boste hoteli oponaati ta postopek vsaki, ko bo LaTeXov
  izvorni dokument vseboval stavek

       \includepackage{graphics}

  v zaetnih deklaracijah. Ta stavek pove LaTeXu naj vkljui v dokument
  podporo, ki jo nudi paket graphics.sty. Za izvedbo nekaterih slikovnih
  operacij obstajajo posebni ukazi, dokument v navadnem TeXu vam navadno
  ne bo dal slutiti, da potrebujete dvips(1). Razlika bo vidna ele v
  izhodu, ko bo spis natisnjen z nekaterimi manjkajoimi slikami in
  drugo grafiko.

  Za zdaj se bomo ukvarjali le s tiskanjem dokumentov, ki uporabljajo
  LaTeXov paket graphics.sty. Morda boste eleli pogledati originalni
  TeXov vhod. V teTeXovo distribucijo ni vkljuen, je pa dostopen na
  ~CTAN/macros/latex/packages/graphics/grfguide.tex.  teTeXova
  distribucija vsebuje le ,,e preveen`` izhod v obliki datoteke .dvi.
  Za to obstaja razlog, ki ima opraviti z zahtevo za vkljuitev pisav
  Type 1 v izhod, e naj se dokument natisne pravilno. e elite
  grfguide.tex obdelati z LaTeXom, glejte naslednji razdelek. Za zdaj
  bomo poskuali dobiti uporabe izhod s programom dvips(1).

  Datoteka grfguide.dvi lei v imeniku

       texmf/doc/latex/graphics

  Prva stvar pri tiskanju datoteke grfguide.dvi je, da jo prevedemo v
  PostScript.  Za to uporabimo dvips(1), ki naredi to, na kar nakazuje
  njegovo ime. dvips(1) lahko pokliemo z veliko izbirami, a (skoraj)
  najpreprosteja oblika je

       $ dvips -f -r <grfguide.dvi >grfguide.ps

  Preklopna izbira -f pove dvipsu naj deluje kot filter, torej bere
  podatke s standardnega vhoda in izpisuje na standardni izhod. Dvipsov
  izhod lahko nastavite tudi tako, da se stiska z ukazom lpr(1). (Moja
  privzeta nastavitev je takna, kar mi omogoa tiskanje neposredno iz
  programa dvips.)  Postprocesorje, kot je Ghostscript, in tiskalnike
  filtre, kot je APSFILTER (glejte razdelek ,,APSFILTER``), lahko
  nastavite skladno z vaimi potrebami.  e morate podajati izhod rono
  v postprocesor, je izbira -f prvo, kar morate vkljuiti v ukazno
  vrstico za klic programa dvips(1). Ta oblika se zdi tudi laja za
  uporabo kot skripte ukaznih lupin.
  e lahko z ukazom lpr(1) tiskate PostScript neposredno na va
  tiskalnik, preprosto napiite

       $ dvips -r grfguide.dvi

  Izbira -r pove dvipsu, da naj tiska strani v obratnem vrstnem redu,
  tako da se lepo zloijo, ko pridejo iz tiskalnika. Uporabite jo, ali
  pa tudi ne, odvisno od vae izhodne naprave.

  Glede na to, ali imate e vedno znake, ki jih je dvilj2(1) generiral
  pri prejnjem dokumentu, bosta morda morala dvips(1) in metafont
  narediti nove znake, ki jih potrebuje grfguide.dvi. Slej ko prej bo
  dvips(1) izvrgel ve strani, prevedenih v PostScript, in imeli boste
  postscriptni izhod, pripravljen na izpis na katerikoli izhodni
  napravi, ki jo imate.

  e ste sreni (in bogati), e imate postscriptni tiskalnik in lahko
  kar natisnete datoteko grfguide.ps s tiskalnikim ukazom lpr(1).  e
  vae tiskalniko programje iz nekega vzroka ne deluje s postscriptnimi
  datotekami, lahko v skrajni sili izpiete datoteko na postscriptni
  tiskalnik /dev/lp0 tudi takole:

       $ cat grfguide.ps >/dev/lp0

  To sicer ni priporoeno za vsakodnevno uporabo.

  Denimo, kar je bolj obiajno, da nimate postscriptnega tiskalnika. e
  elite rono pognati Ghostscript, je to standardna procedura. Najprej
  poglejte, katere ukaze vam ponuja Ghostscript:

       $ gs -help | less

  Videli boste na kupe podprtih izhodnih naprav in drugih ukazov.
  Izberite izhodno napravo, ki najbolj ustreza vaemu tiskalniku. Na
  raunalniku Chanel3 uporabljam gonilnik cdjmono, ker izdelujem
  predvsem rno-bela besedila. Ta izbira postavi barvni tiskalnik
  Deskjet v monokromatski (rno-bel) nain.

  Sam bi torej uporabil takno ukazno vrstico:

       $ gs -dNOPAUSE -sDEVICE=cdjmono -sOutputFile=/tmp/gs.out grfguide.ps -c quit

  Ta ukaz naredi izhod, zdruljiv s tiskalniki HP, v imeniku /tmp.
  Uporaba imenika kot je /tmp je dobra zamisel, saj zna sicer gs(1)
  sitnariti zaradi pravic dostopa, in ne morete (in tudi ne smete) vedno
  raunati, da boste prijavljeni kot root. Zdaj lahko natisnete
  datoteko:

       $ lpr /tmp/gs.out

  Seveda gre lahko vse to v skripte ukaznih lupin. Na mojem sistemu imam
  dve preprosti skripti imenovani pv in pr, ki preprosto izpieta
  postscriptno datoteko na zaslon ali na tiskalnik. Zaslonski predogled
  je mogo tudi brez grafinega sistema X, a je dale od popolnosti.
  Zato se vam vsekakor izplaa namestiti XFree86 ali vsaj TinyX (kar sem
  storil sam) za predogledovanje izhoda na zaslonu.

  Zaporedje ukazov v klicni vrstici programa gs(1) je pomembno, saj
  nekatere izbire ukaejo Ghostscriptu naj poie delke postscriptne
  kode v svoji knjinici.

  Pomembno si je zapomniti, da grfguide.dvi vsebuje zahteve tako za
  rastrske pisave druine Computer Modern, kot tudi za raztegljive
  pisave Type 1. e lahko meate rastrske in vektorske pisave v svojih
  dokumentih, ste na dobri poti, da postanete TeXpert.


  7.  Uporaba postscriptnih znakov


  Vasih so bili znaki javno dostopne vektorske pisave Type 1 veliko
  manj kakovostni od rastrskih druine Computer Modern. V zadnjih nekaj
  letih se je poloaj izboljal, a ocenjevanje znakov prepuamo vam.
  Morda se vam zdi posest ve razlinih pisav nepotrebno podvajanje in
  izguba diskovnega prostora.  In znaki druine Computer Modern se vam
  lahko zdijo, no, malo preve formalni za vsakodnevno uporabo. Vasih
  me to spominja na hranjenje psa z dobro kitajsko hrano. Vsaj ni vam
  treba ve zapravljati premoenja za profesionalne kvalitetne pisave
  (hm, malce dvomim o tem, opomba prevajalca).

  Ena od glavnih izboljav LaTeXa 2e pred njegovimi predniki je bila
  vkljuitev nove sheme za izbiro pisav (New Font Selection Scheme, zdaj
  se imenuje PSNFSS.) Vasih so morali pisci v TeXu doloati znake z
  ukazi kot

       \font=bodyroman = cmr10 scaled \magstep 1

  ki sicer zagotavljajo natannost, a potrebujejo veine znakovnega
  oblikovalca in matematika, da jih lahko dobro uporabite.  Niso tudi
  zelo prenosljivi. e nek drug sistem ni imel pisave cmr10 (to je
  TeXova oznaka za druino Computer Modern Roman, 10 pik, s srednje
  krepkimi rkami), je moral kdo prekodirati cel dokument z novimi
  pisavami. PSNFSS pa vam omogoa doloitev pisave z navedbo druine
  (Computer Modern, URW Nimbus, Helvetica, Utopia, in tako naprej),
  krepkosti (lahka, srednja, krepka), orientacije (pokonna ali leea),
  obraza (Roman, Italic), in osnovne velikosti v pikah. (Glejte razdelek
  ,,Znaki in znakovni stili`` za opis ukazov za doloitev razlinih
  oblik.) Veliko pisav tvori druino. Na primer tip Roman je lahko
  pakiran s pisavo brez serifov, kot Helvetica, in pisavo z enako
  presledki, kot Courier.  Kot pisec LaTeXovih dokumentov lahko doloite
  celo druino z enim samim ukazom.

  Kot smo e povedali, obstaja veliko zelo kvalitetnih pisav, ki so v
  javni lasti. Ena od njih je Adobe Utopia.  Druga je Bitstream Charter.
  Obe sta komercialni pisavi, ki sta bili prijazno prispevani v javno
  last.

  Ti dve sta moji najljubi.  e pogledate na mesta CTAN, boste nali
  arhivirani ti dve in druge pisave. Obstaja dovolj pisav, da boste
  lahko oblikovali svoje spise tako, kot jih elite, in ne samo v
  angleini. TeX je bil prvotno nartovan za matematino stavljenje,
  zato obstaja cela paleta matematinih znakov, kot tudi cirilinih,
  grkih, kanskih, in drugih abeced, ki jih je preve, da bi jih vse
  omenjali.

  Pomembno je poiskati za datoteke s podaljkom .pfa ali .pfb.  Ta
  podaljek nam pove, da so to same raztegljive pisave, ne le datoteke s
  podatki o dimenzijah (metrics files). Pisave Type 1 uporabljajo
  metrine datoteke .pfm, za razliko od datotek .tfm, ki jih uporabljajo
  rastrske pisave. Dve pisavi, ki sem ju omenil zgoraj, sta vkljueni v
  distribucijo teTeXa, dostopni pa sta tudi posebej.

  Kar sem napisal zgoraj, o preprostosti izbire znakov pod PSNFSS, je v
  tem primeru res. e uporabimo v naem spisu znake druine Charter
  namesto rastrskih Computer Modern, je potrebno le vkljuiti LaTeXov
  stavek

       \renewcommand{\familydefault}{bch}

  v zaetne deklaracije, kjer je ,,bch`` splona oznaka druine Bit
  stream Charter.  Znaki druine Charter leijo v imeniku

       /usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1/bitstrea/charter

  Tam boste nali datoteke .pfb za pisave Charter: bchb8a.pfb za Charter
  Bold, bchr8a.pfb za Charter Roman, bchbi8a.pfb za Charter Bold Italic.
  Del ,,8a`` v imenu fonta nakazuje kodiranje znakov.  Na tej toki se
  vam e ni treba utrujati s tem, saj se kodiranja 8-bitnih znakov z
  numerinimi vrednostmi nad 128 predvsem razlikujejo. Predsvsem defini
  rajo akcente in neangleke znake. Znaki Type 1 bodo v splonem delo
  vali v redu z zahodnimi abecedami, saj zadoajo standardom ISO 8859.

  Stavljenje dokumenta, ki ima izbrane znake Charter ukaete z ukazom

       $ pslatex document.tex

  pslatex je razliica teTeXovega standardnega ukaza latex(1), ki
  definira imenike v katerih so pisave Type 1, kot tudi nekaj dodatne
  kode za LaTeX.  Po prevajanju boste imeli datoteko .dvi, ki vkljuuje
  zahteve po pisavah Charter.  Datoteko lahko po elji natisnete s
  programoma dvips(1) in gs(1).

  Namestitev pisav Type 1 ni teka, e le upotevate nekaj osnovnih
  korakov. Pisave odpakirajte v podimenik imenika
  /usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1, kjer imate druge pisave Type 1, in
  potem poenite texhash, da obvestite teTeX o spremembah.  Potem morate
  dodati opise pisav v datoteko psfonts.map, da jih lahko dvips(1)
  najde.  Format datoteke psfonts.map je opisan na razlinih mestih v
  zgoraj omenjenih virih. Ne pozabite spet pognati programa texhash.

  Vsekakor je velika prednost, e uporabljate poleg teTeXa e grafini
  sistem X Windows -- XFree86 v Linuxu -- saj dovoljuje bolji predogled
  dokumentov.  Ni pa potreben, a v splonem bo takna monost pripomogla
  k vaemu delu, saj se bo izboljala kakovost izhoda. Na slabih
  raunalnikih boste morda raje delali v tekstovnem nainu, saj je to
  hitreje.

  Vsekakor, ali lahko preprosto vidite svoje spise na zaslonu, ali ne,
  prosim, reciklirajte svoj papir in uporabljajte obe strani vsakega
  lista. e je mogoe, kupite za tiskanje recikliran fotokopirni papir.
  Saj ne elite, da bi va delovni prostor izgledal kot podrunica
  papirnice.

  Pomnite: Reite drevo ... odagajte raje urednika.

  Robert Kiesling - avtor <kiesling@terracom.net>

  Roman Maurer - prevajalec <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>


  8.  Dodatek: Seznam arhivov CTAN


  To je vsebina datoteke CTAN.sites, ki je na voljo v najvijem imeniku
  vsakega arhiva CTAN ali zrcalnega mesta.

  Da bi zmanjali obremenitev omreja, vam priporoamo, da uporabite
  arhiv mree Comprehensive TeX Archive Network (CTAN), ki vam je
  geografsko najbliji.  Morda boste raje eleli kupiti CD-ROM z vsebino
  arhiva CTAN (za podrobnosti glejte help/CTAN.cdrom).

  Znana zrcala, na katerih poiva arhiv CTAN (urejena po abecedi):

  cis.utovrm.it (Italija)                 /TeX
  ctan.unsw.edu.au (NSW, Avstralija)      /tex-archive
  dongpo.math.ncu.edu.tw (Tajvan)         /tex-archive
  ftp.belnet.be (Belgija)                 /packages/TeX
  ftp.ccu.edu.tw (Tajvan)                 /pub/tex
  ftp.cdrom.com (Zahodna obala ZDA)       /pub/tex/ctan
  ftp.comp.hkbu.edu.hk (Hong Kong)        /pub/TeX/CTAN
  ftp.cs.rmit.edu.au (Avstralija)         /tex-archive
  ftp.cs.ruu.nl (Nizozemska)              /pub/tex-archive
  ftp.cstug.cz (eka)                    /pub/tex/CTAN
  ftp.duke.edu (Severna Carolina, ZDA)    /tex-archive
  ftp.funet.fi (Finska)                   /pub/TeX/CTAN
  ftp.gwdg.de (Nemija)                   /pub/dante
  ftp.jussieu.fr (Francija)               /pub4/TeX/CTAN
  ftp.kreonet.re.kr (Koreja)              /pub/CTAN
  ftp.loria.fr (Francija)                 /pub/unix/tex/ctan
  ftp.mpi-sb.mpg.de (Nemija)             /pub/tex/mirror/ftp.dante.de
  ftp.nada.kth.se (vedska)               /pub/tex/ctan-mirror
  ftp.oleane.net (Francija)               /pub/mirrors/CTAN/
  ftp.rediris.es (panija)                /mirror/tex-archive
  ftp.rge.com (New York, ZDA)             /pub/tex
  ftp.riken.go.jp (Japonska)              /pub/tex-archive
  ftp.tu-chemnitz.de (Nemija)            /pub/tex
  ftp.u-aizu.ac.jp (Japonska)             /pub/tex/CTAN
  ftp.uni-augsburg.de (Nemija)           /tex-archive
  ftp.uni-bielefeld.de (Nemija)          /pub/tex
  ftp.unina.it (Italija)                  /pub/TeX
  ftp.uni-stuttgart.de (Nemija)          /tex-archive (/pub/tex)
  ftp.univie.ac.at (Avstrija)             /packages/tex
  ftp.ut.ee (Estonija)                    /tex-archive
  ftpserver.nus.sg (Singapur)             /pub/zi/TeX
  src.doc.ic.ac.uk (Anglija)              /packages/tex/uk-tex
  sunsite.auc.dk (Danska)                 /pub/tex/ctan
  sunsite.cnlab-switch.ch (vica)         /mirror/tex
  sunsite.icm.edu.pl (Poljska)            /pub/CTAN
  sunsite.unc.edu (Severna Carolina, ZDA) /pub/packages/TeX
  wuarchive.wustl.edu (Missouri, ZDA)     /packages/TeX

  Znana delna zrcala arhivov CTAN poivajo na (abecedno urejenih)
  mestih:

       ftp.adfa.oz.au (Avstralija)             /pub/tex/ctan
       ftp.fcu.edu.tw (Tajvan)                 /pub2/tex
       ftp.germany.eu.net (Nemija)            /pub/packages/TeX
       ftp.gust.org.pl (Poljska)               /pub/TeX
       ftp.jaist.ac.jp (Japonska)              /pub/TeX/tex-archive
       ftp.uu.net (Virginia, ZDA)              /pub/text-processing/TeX
       nic.switch.ch (vica)                   /mirror/tex
       sunsite.dsi.unimi.it (Italija)          /pub/TeX
       sunsite.snu.ac.kr (Juna Koreja)        /shortcut/CTAN

  Prosim, poljite dopolnitve tega seznama na <ctan@urz.uni-
  heidelberg.de>.

  Sodelujoa gostitelja omreja Comprehensive TeX Archive Network sta:

  *  ftp.dante.de (Nemija)

          -  anonimni ftp: /tex-archive (/pub/tex, /pub/archive)

          -  gopher na vozlu gopher.dante.de

          -  e-pota preko ftpmail@dante.de

          -  svetovni splet: http://www.dante.de

          -  administrator: <ftpmaint@dante.de>

  *  ftp.tex.ac.uk (Anglija)

          -  anonimni ftp: /tex-archive (/pub/tex, /pub/archive)

          -  gopher na vozlu gopher.tex.ac.uk

          -  omreno namestljiv datoteni sistem NFS na
             nfs.tex.ac.uk:/public/ctan/tex-archive

          -  svetovni splet: http://www.tex.ac.uk

          -  administrator: <ctan-uk@tex.ac.uk>


  9.  Dodatek: LaTeX in slovenina


  (Opomba prevajalca: Ta razdelek sem dodal samo v slovenski izdaji. V
  izvirniku ga ni.)

  Spodnja datoteka vam lahko slui kot primer, kako pisati slovenska
  besedila v LaTeXu. Nae rke ,,蹾`` so podane bodisi kot znaki po ISO
  Latin 2 (ISO 8859-2) ali kot "c"s"z. Kljune so dodane vrstice,
  opremljene z znakom za odstotek (in komentar na desni strani
  slednjega).

       \documentclass[a4paper]{article}
       \usepackage[T1]{fontenc} % pobriite to vrstico, e nimate pisav T1
       \usepackage[slovene]{babel} % slovenski izpis naslovov in "c"s"z
       \usepackage[latin2]{inputenc} % vnos 蹾 po ISO Latin 2
       \begin{document}
       Rde"ce "ce"snje "ze "se jem.
       rne pa e raji.
       \end{document}

  Nekaj virov informacij o TeXu v slovenini najdete v podpodrazdelku
  ,,Slovenski viri informacij``, ki je tudi vsebovan le v slovenski
  izdaji.  Lahko se obrnete tudi na prevajalca na e-potni naslov
  <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.
