  Grafini strenik XFree86 za Linux
  Eric S. Raymond
  v5.10, 2. januar 1999

  Ta spis je slovenski prevod dokumenta Linux XFree86 HOWTO.  Opisuje,
  kako dobiti in v operacijskem sistemu Linux namestiti in nastaviti
  zastonjski strenik XFree86 3.3 za grafini sistem X Window System
  (X11R6).  To je vodnik, ki vas bo po korakih pripeljal do pravilne
  nastavitve XFree86 na vaem sistemu.
  ______________________________________________________________________


  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Drugi viri informacij
     1.2 Nove verzije tega spisa
     1.3 Odziv in popravki

  2. Strojne potrebe

  3. Namestitev XFree86

  4. Nastavitev XFree86

     4.1 Normalna nastavitev
     4.2 Odpravljanje teav
     4.3 Nastavitve po meri
     4.4 Uporaba 16-bitne barvne palete
     4.5 Slovenske rke

  5. Uporaba XFree86

  6. Administrativni podatki

     6.1 Pogoji uporabe
     6.2 Zasluge

  7. Prevodi

  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Sistem X Window je veliko in zmogljivo (nekateri bi rekli ,,preveliko
  in preve kompleksno``) grafino okolje za sisteme Unix. Prvotno kodo
  sistema X Window so razvili na MIT - od takrat so komercialni
  dobavitelji naredili sistem X za industrijski standard na raunalnikih
  Unix.  Na svetu praktino ni delovne postaje Unix, ki ne bi poganjala
  kakne razliice sistema X Window.

  Skupina programerjev, ki jo je prvotno vodil David Wexelblat
  <dwex@XFree86.org>, je razvila prosto razirljiv prenos MIT-ovega
  sistema X Window System razliice 11, izdaje 6 (X11R6), na raunalnike
  z Unixom s procesorji 80386/80486/Pentium.  Ta izdaja, znana kot
  XFree86, je na voljo za System V/386, 386BSD, in druge izvedbe Unixa
  na procesorjih x86, vkljuno z Linuxom.  Vkljuuje potrebne izvrilne
  in podporne datoteke, knjinice in orodja.

  Vsi podatki o XFree86 so na voljo z uradne spletne strani projekta
  XFree86, <http://www.XFree86.org/>.

  V tem spisu vam bomo korakoma razloili, kako namestiti in nastaviti
  XFree86 za Linux, vendar boste morali sami izpolniti nekaj podrobnosti
  tako, kakor boste prebrali v dokumentaciji, izdani s samimi okni
  XFree86.  (O tej dokumentaciji piemo spodaj.)  Vendar je uporaba in
  prilagoditev sistema X Window zelo izven dometa tega dokumenta; v ta
  namen poskuajte dobiti eno izmed dobrih knjig o uporabi sistema X
  Window.


  1.1.  Drugi viri informacij


  e e niste nikoli sliali za Linux, obstaja precej virov osnovnih
  informacij o tem operacijskem sistemu.  Najbolje mesto za njihovo
  iskanje je spletna stran Dokumentacijskega projekta za Linux (LDP) na
  <http://metalab.unc.edu/LDP>.  Najnovejo posodobljeno razliico tega
  dokumenta v angleini najdete na
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-HOWTO.html>.


  1.2.  Nove verzije tega spisa


  Nove originalne angleke verzije spisa Linux XFree86 HOWTO bodo
  periodino objavljane v noviarskih skupinah comp.os.linux.help,
  comp.os.linux.announce in news.answers.  Poslane bodo tudi na razlina
  Linuxova spletna mesta in arhive za FTP, vkljuno z domao stran LDP.

  Najnovejo verzijo tega spisa lahko vedno najdete na svetovnem spletu,
  URL je  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-HOWTO.html>.

  Po slovenskem prevodu lahko brkljate na spletnem naslovu
  <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl.html>, oblike
  TXT, PDF, PostScript, DVI, HTML in SGML pa najdete v podimenikih
  <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>, iite XFree86-HOWTO-sl*.


  1.3.  Odziv in popravki


  e imate kakna vpraanja ali pripombe na ta dokument, se, prosim,
  obrnite na avtorja Erica S. Raymonda na esr@thyrsus.com.  Vesel bom
  vsakih predlogov ali kritike.  e najdete v tem spisu napako, mi,
  prosim, sporoite, da jo lahko popravim v naslednjih izdajah.  Hvala.

  Prosim, ne poiljajte mi vpraanj, kako pripraviti vao grafino
  kartico in monitor, da bosta delovala z okni X.  Namen tega spisa je,
  da vas hitro in nebolee vodi skozi normalno namestitev z novim
  interaktivnim programom za namestitev.  e zaidete v teave, preglejte
  spis XFree86 Video Timings HOWTO,
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-Video-Timings-HOWTO.html>.
  (To je aurirana spletna razliica XFree86-jeve datoteke
  Videomodes.doc.)  Ta dokument vam bo povedal vse o premagovanju teav
  pri nastavljanju X.  e vam to ne pomaga, vam tudi jaz ne morem.

  Pripombe na prevod, prosim, poljite prevajalcu na
  roman.maurer@fmf.uni-lj.si.


  2.  Strojne potrebe


  XFree86 3.3.3 trenutno podpira naslednje omenjene nabore videoipov.
  Dokumentacija, ki ste jo dobili z grafino kartico, mora navajati
  uporabljen nabor ipov.  e kupujete novo grafino kartice ali
  kupujete nov stroj, v katerega je ta e vgrajena, izvedite natanne
  podatke o izdelovalcu, modelu in naboru ipov na grafini kartici.
  Morda bo za te podatke trgovec moral poklicati tehnino pomo; v
  splonem bodo trgovci veseli, da bodo lahko to storili.  Veliko
  trgovcev s strojno opremo za osebne raunalnike (PC) bo trdilo, da je
  grafina kartica ,,standardna SVGA kartica``, ki ,,naj bi delala`` z
  vaim sistemom.  Pojasnite, da vae programje (omenite Linux in
  XFree86!) ne podpira vseh grafinih ipov in morate zato vedeti tone
  podatke.

  ipje grafine kartice lahko doloite tudi tako, da poenete program
  SuperProbe, ki je vkljuen v distribucijo XFree86. Spodaj je to
  opisano obirneje.

     Ark Logic
        ARK1000PV, ARK1000VL, ARK2000PV, ARK2000MT

     Alliance
        AP6422, AT24

     ATI
        18800, 18800-1, 28800-2, 28800-4, 28800-5, 28800-6, 68800-3,
        68800-6, 68800AX, 68800LX, 88800GX-C, 88800GX-D, 88800GX-E,
        88800GX-F, 88800CX, 264CT, 264ET, 264VT, 264GT, 264VT-B, 264VT3,
        264GT-B, 264GT3 (ta seznam vkljuuje ipja Mach8, Mach32,
        Mach64, 3D Rage, 3D Rage II in 3D Rage Pro)

     Avance Logic
        ALG2101, ALG2228, ALG2301, ALG2302, ALG2308, ALG2401

     Chips & Technologies
        65520, 65525, 65530, 65535, 65540, 65545, 65546, 65548, 65550,
        65554, 65555, 68554, 69000, 64200, 64300

     Cirrus Logic
        CLGD5420, CLGD5422, CLGD5424, CLGD5426, CLGD5428, CLGD5429,
        CLGD5430, CLGD5434, CLGD5436, CLGD5440, CLGD5446, CLGD5462,
        CLGD5464, CLGD5465, CLGD5480, CLGD6205, CLGD6215, CLGD6225,
        CLGD6235, CLGD6410, CLGD6412, CLGD6420, CLGD6440, CLGD7541(*),
        CLGD7543(*), CLGD7548(*), CLGD7555(*)

     Cyrix
        MediaGX, MediaGXm

     Compaq
        AVGA

     Digital Equipment Corporation
        TGA

     Epson
        SPC8110

     Genoa
        GVGA

     IBM
        8514/A (in pravi kloni), XGA-2
     IIT
        AGX-014, AGX-015, AGX-016

     Matrox
        MGA2064W (Millennium), MGA1064SG (Mystique in Mystique 220),
        MGA2164W (Millennium II PCI in AGP), G100, G200

     MX MX68000(*), MX680010(*)

     NCR
        77C22(*), 77C22E(*), 77C22E+(*)

     NeoMagic
        2200, 2160, 2097, 2093, 2090, 2070

     Number Nine
        I128 (seriji I in II), Revolution 3D (T2R)

     NVidia/SGS Thomson
        NV1, STG2000, RIVA128, Riva TNT

     OAK
        OTI067, OTI077, OTI087

     RealTek
        RTG3106(*)

     Rendition
        V1000, V2x00

     S3 86C911, 86C924, 86C801, 86C805, 86C805i, 86C928, 86C864, 86C964,
        86C732, 86C764, 86C765, 86C767, 86C775, 86C785, 86C868, 86C968,
        86C325, 86C357, 86C375, 86C375, 86C385, 86C988, 86CM65, 86C260

     SiS
        86C201, 86C202, 86C205, 86C215, 86C225, 5597, 5598, 6326

     3DLabs
        GLINT 500TX, GLINT MX, Permedia, Permedia 2, Permedia 2v

     Tseng
        ET3000, ET4000AX, ET4000/W32, ET4000/W32i, ET4000/W32p, ET6000,
        ET6100

     Trident
        TVGA8800CS, TVGA8900B, TVGA8900C, TVGA8900CL, TVGA9000,
        TVGA9000i, TVGA9100B, TVGA9200CXR, Cyber9320(*), TVGA9400CXi,
        TVGA9420, TGUI9420DGi, TGUI9430DGi, TGUI9440AGi, TGUI9660XGi,
        TGUI9680, ProVidia 9682, ProVidia 9685(*), Cyber 9382, Cyber
        9385, Cyber 9388, 3DImage975, 3DImage985, Cyber 9397, Cyber 9520

     Video 7/Headland Technologies
        HT216-32(*)

     Weitek
        P9000, P9100

     Western Digital/Paradise
        PVGA1

     Western Digital
        WD90C00, WD90C10, WD90C11, WD90C24, WD90C24A, WD90C30, WD90C31,
        WD90C33

  (*) Pozor, takole oznaena ipja so morda le omejeno podprta ali pa
  gonilniki za njih niso aktivno vzdrevani.

  Vsi nateti nabori ipov so podprti v 256-barvnem nainu, nekateri
  tudi v rnobelem nainu, nekateri tudi v 16-bitni ali vebitni barvni
  globini.

  Monokromatski strenik podpira tudi splone kartice VGA, monokromatsko
  kartico Hercules, Hyundai HGC1280, Sigma LaserView in monokromatske
  kartice Apollo. Na Compaquovi AVGA je za monokromatski strenik
  namenjenih le 64 KB grafinega pomnilnika, GVGA pa niso testirali z
  ve kot 64 KB.

  Strenik VGA16 podpira pomnilniko preklapljanje (angl. memory
  banking) za nabore ipov ET4000, Trident, ATI, NCR, OAK in Cirrus
  6420, kar dovoljuje velikosti navideznih zaslonov do priblino
  1600x1200 (z 1 MB video pomnilnika).  Za preostala ipja je velikost
  zaslona omejena na priblino 800x600.

  Osveen seznam podprtih kartic lahko najdete na spletni strani
  <http://www.xfree86.org/3.3.3/README3.html>.

  Grafine kartice, ki uporabljajo ta ipja, so uporabne na vseh tipih
  vodil, vkljuno z VLB in PCI.

  Pere problem, s katerim se sooajo razvijalci XFree86, je, da
  nekateri proizvajalci uporabljajo nestandardne mehanizme za
  ugotavljanje tokovnih frekvenc, potrebnih za nastavljanje kartice.
  Nekateri od teh proizvajalcev ne izdajo specifikacij, kako naj program
  uporablja kartico, ali zahtevajo od razvijalcev, da podpiejo pogodbo,
  s katero se obvezujejo, da ne bodo izdali danih specifikacij.  To bi
  oitno prepreevalo prosto razirjanje programja XFree86, s imer se
  razvijalska skupina XFree86 noe sprijazniti.  Zato so bili dolgo
  problemi z Diamondovimi grafinimi karticami, v izdaji XFree86 3.1 pa
  je Diamond zael sodelovati z razvijalsko skupino in izdal proste
  gonilnike za svoje kartice.

  Priporoen sistem za XFree86 pod Linuxom je raunalnik s procesorjem
  486 ali boljim, vsaj 8 megabytov RAM-a, in grafina kartica z enim od
  zgoraj navedenih naborov ipov.  Najbolje rezultate boste dosegali s
  pospeevalno kartico, kot je na primer kartica s ipi S3.  Preden se
  opeete z nakupom drage strojne opreme, preverite, ali je vaa
  konkretna grafina kartica podprta.

  Kot opomba na robu, osebni Linuxaki sistem Matta Welsha (prvotnega
  avtorja tega spisa) je bil 486DX2-66, 20 MB RAM, z grafino kartico s
  ipjem S3-864 na vodilu VLB in 2 MB grafinega pomnilnika DRAM.
  Poganjal je teste hitrosti za X na tem stroju, kot tudi na delovnih
  postajah Sun Sparc IPX.  Rezultati Linuxa so bili priblino 7-krat
  hitreji od Sparc IPX (za radovedne, XFree86-3.1 pod Linuxom, s to
  grafino kartico, dosee priblino 171.000 xstones; X za Sparc IPX jih
  dosee priblino 24.000).  V splonem deluje XFree86 na Linuxu z
  grafinim pospeevalnikom SVGA veliko hitreje, kot sistem X na
  komercialnih delovnih postajah z Unixom (ki navadno uporabljajo
  preproste slikovne izravnalnike (framebuffers) za grafiko).

  Va stroj bo potreboval vsaj 4 MB fizinega RAM-a in vsaj 16 MB
  navideznega (na primer, 8 MB fizinega in 8 MB izmenjalnega podroja
  (swap)).  Ne pozabite, da bo sistem hitreji, e bo imel ve fizinega
  pomnilnika, saj je izmenjevanje pomnilnika z diskom zelo poasno.  8
  MB je minimum za udobno poganjanje XFree86. 16 MB je e bolje.  Sistem
  s 4 MB fizinega RAM lahko tee zelo (celo do 10-krat) poasneje od
  tistega z 8 MB ali ve.


  3.  Namestitev XFree86


  Zelo verjetno ste XFree86 e dobili kot del distribucije Linuxa in si
  vam ga ni treba ele priskrbeti.  Morda lahko tudi dobite binarne
  pakete RPM, zgrajene za va stroj, in jih preprosto namestite z
  uporabo rpm(1).  V obeh primerih lahko preskoite ta razdelek.

  e prevedeno distribucijo XFree86 za Linux najdete na tevilnih mestih
  za FTP. Na uradnem mestu XFree86 je na
  <ftp://ftp.xfree86.org/pub/XFree86/current/binaries/Linux-ix86>.  (V
  asu nastanka tega spisa je trenutna verzija 3.2A; noveje verzije
  redno izdajajo.)

  Preden naredite karkoli drugega, vzemite in poenite program
  preinst.sh.  Tako boste izvedeli potrebne predpogoje za nadaljevanje
  vae namestitve.

  e jemljete neposredno XFree86, je tukaj seznam z vsemi datotekami
  distribucije XFree86-3.3.

  Potrebujete enega od naslednjih strenikov:

     X338514.tgz
        Strenik za grafine kartice s ipi 8514.

     X33AGX.tgz
        Strenik za kartice s ipi AGX.

     X33I128.tgz
        Strenik za Number Nine Imagine 128.

     X33Mach32.tgz
        Strenik za kartice s ipi Mach32.

     X33Mach64.tgz
        Strenik za kartice s ipi Mach64.

     X33Mach8.tgz
        Strenik za kartice s ipi Mach8.

     X33Mono.tgz
        Strenik za monokromatske grafine naine.

     X33P9K.tgz
        Strenik za kartice s ipi P9000.

     X33S3.tgz
        Strenik za kartice s ipi S3.

     X33S3V.tgz
        Strenik za S3 ViRGE in ViRGE/VX (ta velja e za beta).

     X33SVGA.tgz
        Strenik za splone kartice Super VGA.

     X33W32.tgz
        Strenik za kartice ET4000/W32.

  e ne veste, kateri strenik bi vzeli, vzemite strenik VGA16,
  X33VGA16.tgz.  Tako ali tako ga boste vzeli, saj boste morali v
  naslednjem koraku pognati program za samodejno nastavitev.

  Potrebujete vse naslednje datoteke:

     preinst.sh
        Prednamestitveni skript.

     postinst.sh
        Ponamestitveni skript.

     X33bin.tgz
        Ostale binarne datoteke za X11R6.

     X33cfg.tgz
        Nastavitvene datoteke za xdm, xinit in fs.

     X33doc.tgz
        Dokumentacija.

     X33man.tgz
        Referenni prironik (za ukaz man).

     X33fnts.tgz
        Pisave 75dpi, misc in PEX.

     X33lib.tgz
        Deljene knjinice in podporne datoteke sistema X.

     X33set.tgz
        Nastavitveni pripomoek XF86Setup.

     X33VG16.tgz
        Strenik za grafine kartice VGA/EGA.

  Naslednje datoteke lahko namestite po svoji presoji:

     X33f100.tgz
        Pisave 100dpi.

     X33fcyr.tgz
        Ciriline pisave.

     X33fnon.tgz
        Druge pisave (kitajski, japonski, korejski, hebrejski).

     X33fscl.tgz
        Vektorske pisave (Speedo in Type1).

     X33fsrv.tgz
        Strenik pisav z nastavitvenimi datotekami.

     X33prog.tgz
        Glave, nastavitvene datoteke< in prevajalne knjinice za
        programiranje sistema X.

     X33lkit.tgz
        Povezovalni pripomoek LinkKit za strenik X.

     X33lk98.tgz
        LinkKit za X strenik s PC98.

     X33nest.tgz
        Gnezdeni strenik X.

     X33prt.tgz
        Tiskalniki strenik X.

     X33vfb.tgz
        Strenik X z virtualnim slikovnim izravnalnikom (angl. virtual
        framebuffer).

     X33ps.tgz
        Dokumentacija v PostScriptu.

     X33html.tgz
        Dokumentacija v HTML.

  Datoteka RELNOTES v glavnem imeniku XFree86 mora vsebovati izdajna
  obvestila za trenutno razliico. Preglejte jih za podrobnosti o
  namestitvi.

  Za namestitev XFree86 je potrebno le dobiti zgornje datoteke, narediti
  imenik /usr/X11R6 (kot root), in odpakirati datoteke s podroja
  /usr/X11R6 z ukazom, kot je

     $ gzip -dc X33bin.tgz | tar xfB -

  Ne pozabite, da so datoteke .tar pakirane relativno glede na imenik
  /usr/X11R6, zato je pomembno, da odpakirate datoteke prav v tem
  imeniku.

  Preveriti morate, da imate v izvrilni poti ($PATH) naveden imenik
  /usr/X11R6/bin.  Dodate ga lahko tako, da popravite privzete sistemske
  nastavitve v datoteki /etc/profile ali /etc/csh.login (glede na
  lupino, ki jo uporabljate vi, ali ostali uporabniki sistema).  Lahko
  pa preprosto dodate imenik v svojo osebno pot tako, da spremenite
  ~/.bashrc ali ~/.cshrc, odvisno od vae lupine.

  Zagotoviti morate tudi, da bo dinamini povezovalnik ld.so nael
  datoteke v imeniku /usr/X11R6/lib.  To storite tako, da dodate vrstico

       /usr/X11R6/lib

  v datoteko /etc/ld.so.conf in kot root poenete /sbin/ldconfig.


  4.  Nastavitev XFree86


  4.1.  Normalna nastavitev


  Pripraviti XFree86 do tega, da pravilno uporabi miko, tipkovnico,
  monitor in grafino kartico, je bilo svojas bolj podobno rni magiji,
  rono je bilo potrebno spreminjati zapleteno nastavitveno datoteko.
  Ni ve; razliici 3.2/3.3 sta naredili ta proces skoraj trivialen.
  Vse kar morate storiti, je pognati program XF86Setup.

  Ta program se zanaa na dejstvo, da so vsi novi PC-ji dandanes
  opremljeni z monitorji, ki lahko delujejo v nainu EGA/VGA. XF86Setup
  poklie strenik VGA16 in priklie sistem X z najnijim skupnim
  imenovalcem vseh kartic VGA: nainom 640480.  Potem poene
  interaktivni program, s katerim se lahko sprehajate po vrsti petih
  nastavitvenih plo -- mika (mouse), tipkovnica (keyboard), grafina
  kartica (card), monitor (hm, monitor) in druge nastavitve strenika
  (other).  Celoten proces je dokaj nebole.

  (e na vaem raunalniku tee Red Hat Linux, lahko vidite drug
  program, imenovan xf86config.  Ta deluje precej podobno kot XF86Setup,
  le da sam ne uporablja vmesnika X in strenika VGA16.)

  Manja opazka, ki ne bo odve, se nanaa na tip vae tipkovnice.
  Veina ljudi, ki uporablja dananje PC-je ima tipkovnico, ki jo
  XF86Setup imenuje ,,Generic 102-key PC (intl)`` (splona tipkovnica za
  PC s 102 tipkama) in ne privzete izbire ,,Generic 101-key PC``. e
  izberete privzeto (101), vam lahko neha delovati skupek tipk na desni
  strani tipkovnice (numerina tipkovnica s soseino).

  e niste prepriani o tipu svojega monitorja, lahko zaporedoma
  preizkuate natete tipe. Pomikajte se z vrha spiska navzdol (zgornje
  izbire vkljuujejo nije tokovne frekvence in so manj zahtevne do
  vae strojne opreme).  Prenehajte s preizkuanjem, e dobite razpreno
  ali resno moteno sliko.  Manje motnje (slika rahlo prevelika, rahlo
  premajhna ali rahlo necentrirana) niso teavne; takoj jih boste lahko
  popravili s finimi nastavitvami grafinega naina.
  In ne preplaite se zaradi uvodnega opozorila, ko bo nastavitveni
  program pognal xvidtune in vam omogoil fino nastavitev vaega
  grafinega naina. Sodobnih vesinhronizacijskih (multisync)
  monitorjev na tak nain ni lahko pokodovati.

  XF86Config lahko domneva, da do mike dostopamo prek /dev/mouse. e ta
  izbira ne deluje, boste morda morali narediti povezavo /dev/mouse s
  katerokoli napravo /dev/ca[01], na kateri je mika.  e vam XFree86
  sporoa napako o zasedenosti mike (,,mouse busy``), ko tee gpm, jo
  boste morda morali povezati z napravo /dev/ttyS[01].

  Nastavitveni proces deluje tako, da izbere ustrezen strenik glede na
  sploen tip vae grafine kartice (kot je XF86_VGA16, XF86_Mach64, ali
  XF86_S3) in nastavi datoteko XF86Config, ki jo strenik prebere ob
  zagonu, da dobi doloene parametre vae namestitve.  Mesto datoteke
  XF86Config je odvisno od vaega OS; eno od monih mest je imenik
  /etc/X11.

  XF86Setup na starejih razliicah XFree86 povee ukaz ,X` neposredno z
  izbranih strenikom.  V novejih razliicah se ,X` povee s posebnim
  ovojnim programom Xwrapper tipa set-user-id.  Gre za zamisel, da je
  vsa stvar, ki mora tei kot root, lokalizirana v programu Xwrapper in
  streniku ni treba tei kot setuid root


  4.2.  Odpravljanje teav


  Vasih, ko boste pognali strenik X, morda kaj ne bo isto v redu.
  Vzrok tii skoraj vedno v vai nastavitveni datoteki.  Navadno je
  nastavljena previsoka frekvenca osveevanja vaega monitorja (monitor
  timing values), ali napana tokovna frekvenca grafine kartice (dot
  clocks).  Manje probleme lahko odpravite s programom xvidtune; povsem
  pokvarjena slika pa navadno pomeni, da morate spet pognati XF86Setup
  in izbrati manj zmogljiv tip monitorja.

  e vaa slika valuje, ali ima nerazlone robove, je to jasen znak, da
  so napane frekvenne nastavitve monitorja (timing values) ali
  tokovne frekvence grafine kartice (dot clocks).  Prepriajte se
  tudi, da ste pravilno navedli ipje vae grafine kartice, kot tudi
  druge monosti razdelka Device v datoteki XF86Config.  Absolutno se
  prepriajte, da uporabljate pravi strenik X in da je /usr/X11R6/bin/X
  simbolna povezava na ta strenik.

  e vse drugo odpove, poskusite pognati ,,gole`` X; to se pravi,
  uporabite podoben ukaz:

       $ X > /tmp/x.out 2>&1

  Potem lahko pobijete proces strenika X (s kombinacijo tipk ctrl-alt-
  backspace) in preiete vsebino datoteke /tmp/x.out.  Strenik X bo
  sporoil vsa opozorila ali napake -- na primer, e vaa grafina kar
  tica ne zmore frekvence za nain, ki ste ga izbrali pri monitorju.

  Ne pozabite, da lahko uporabljate ctrl-alt-numerini + in ctrl-alt-
  numerini - za preklop med grafinimi naini, natetimi v vrstici
  Modes razdelka Screen datoteke XF86Config. e nain najvije
  loljivosti ne izgleda v redu, poskuajte preklopiti na nije
  loljivosti.  S tem boste izvedeli vsaj to, da ti deli nastavitev X
  delujejo pravilno.

  Preverite tudi vertikalne in horizontalne nastavitve odmikov slike z
  gumbi na vaem monitorju. Pogosto je potrebno nastaviti te gumbe, ko
  zaenete X, na primer, e se vam zdi slika premaknjena preve v levo.

  Razpravam o XFree86 sta posveeni Usenetovi noviarski skupini
  comp.windows.x.i386unix in comp.os.linux.x.  Morda je dobro spremljati
  to noviarsko skupino -- lahko naletite na koga, ki ima enak problem
  kot vi.


  4.3.  Nastavitve po meri


  e va monitor podpira loljivost 16001200, boste morali rono
  spreminjati nastavitev X -- najvija zapeena loljivost, ki jo
  podpira XF86Setup je 12801024.

  e elite rono spreminjati to ali kakno drugo grafino nastavitev,
  preberite spis XFree86 Video Timings HOWTO iz dokumentacije LDP,
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-Video-Timings-HOWTO.html>.
  (To je redno obnavljana hipertekstna izvedba datoteke Videomodes.doc
  za XFree86.)


  4.4.  Uporaba 16-bitne barvne palete


  Sistem X uporablja privzeto 8-bitno barvno globino, kar da 256 barv.
  Veliko aplikacij mora zato nastaviti svojo paleto, e elijo prikazati
  prave barve. Rezultat so nenadni barvni preskoki, ko se kazalec
  premika med dvema oknoma, ki imata vsaka svojo barvno nastavitev. Tako
  dela npr. spletni brkljalnik Arena.

  e elite uporabljati napredne grafine aplikacije, je 256 barv
  odlono premalo. Preklopiti morate v 16-bitno barvno globino (65.536
  barv).  A pazite, vse aplikacije ne bodo delovale s 16-bitnimi
  barvami.

  16-bitno barvno globino s 65k razlinimi barvami lahko uporabite, e
  poenete sistem X z ukazom

       $ startx -- -bpp 16

  ali vstavite

       exec X :0 -bpp 16

  v vao datoteko .xserverrc.  A e naj to sploh deluje, morate imeti v
  vai datoteki XF86Config razdelek ,,screen`` (zaslon) z vrstico

       DefaultColorDepth 16

  e uporabljate xdm, boste morali spremeniti datoteko Xservers, ki
  navadno lei v imeniku /etc/X11/xdm/.  Tipina konfiguracija ima le
  eno nekomentirano vrstico, ki izgleda podobno:

       :0 local /usr/X11R6/bin/X

  Dodajte -bpp 16 med zaetne izbire:

       :0 local /usr/X11R6/bin/X -bpp 16

  Dodati boste morali tudi del ,,Display`` v razdelek ,,screen``
  datoteke XF86Config in vanj vnesti kot vrednost globine (Depth) 16.  V
  splonem je dovolj le prekopirati razdelek Display za 8-bitni zaslon
  in le spremeniti polje Depth.

  Ve barv povzroa, da vaa grafina kartica na enako asovno enoto
  prenaa ve podatkov. e vaa grafina kartica tega ne zmore, morate
  zmanjati loljivost ali hitrost osveevanja.  Privzeto XFree zmanja
  loljivost.  e elite obdrati loljivost in zmanjati frekvenco
  osveevanja, morate vstaviti v vao datoteko XF86Config ustrezno
  vrstico Modeline, ki definira to loljivost na niji frekvenci
  osveevanja. Na primer, staro vrednost

    Modeline "1024x768"  75  1024 1048 1184 1328 768 771 777 806 -hsync -vsync

  nadomestite z vrstico

    Modeline "1024x768"  65  1024 1032 1176 1344 768 771 777 806 -hsync -vsync

  arobni tevili 75 in 65 sta frekvenci osveevanja zaslona (v Hz), ki
  vam ju strenik X sporoi v datoteki .X.err.  Preglejte zapis o moni
  torjih v dokumentaciji XF86, tam boste nali vrstico Modeline,
  primerno za najvijo frekvenco osveevanja zaslona, ki jo vaa kartica
  zmore s 16-bitno barvno globino.


  4.5.  Slovenske rke


  Seveda elite v Oknih X videti in vpisovati vse rke slovenske
  abecede.  Kako to storite, je opisano v spisu Slovenian-HOWTO Primoa
  Peterlina na  <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-
  HOWTO.html>.


  5.  Uporaba XFree86


  S pravilno nastavljeno datoteko XF86Config ste pripravljeni, da
  zaenete strenik X in ga preizkusite.  Najprej se prepriajte, da je
  /usr/X11R6/bin v vai poti.

  Ukaz za pogon  XFree86 je

       $ startx

  To je uporabniki vmesnik za xinit (e ste morda s kaknega drugega
  Unixa navajeni uporabljati xinit).

  Ta ukaz bo zagnal strenik X in pognal ukaze, ki jih imate v datoteki
  .xinitrc v svojem domaem imeniku.  .xinitrc je le lupinski skript, ki
  vsebuje seznam odjemnikov X, ki naj se poenejo.  e ta datoteka ne
  obstaja, se zaenejo programi iz privzete sistemske datoteke
  /usr/X11R6/lib/X11/xinit/xinitrc.

  Obiajna datoteka .xinitrc je videti takole:

       #!/bin/sh

       xterm -fn 7x13bold -geometry 80x32+10+50 &
       xterm -fn 9x15bold -geometry 80x34+30-10 &
       oclock -geometry 70x70-7+7 &
       xsetroot -solid midnightblue &

       exec fvwm2

  Ta skript bo pognal dva odjemnika xterm, oclock, in nastavil barvo
  korenskega okna (ozadje) na polnono modro barvo (midnightblue).
  Potem bo zagnal okenski upravljalnik fvwm2.  Opazite, da se fvwm2
  zaene z lupinskim stavkom exec; to povzroi, da se proces xinit nado
  mesti s fvwm2.  Ko se proces fvwm2 kona, se strenik X izklopi.  Iz
  okenskega upravljalnika fvwm2 lahko pridete prek korenskih menujev:
  pritisnite levi gumb na miki na ozadju namizja -- to prikae menu,
  kjer lahko izberete Exit Fvwm.

  Prepriajte se, da se bo zadnji ukaz datoteke .xinitrc zael z exec,
  in da ne bo pognan v ozadju (nobenega ,,znaka in`` (&) na koncu
  vrstice!).  Sicer se bo strenik X ugasnil takoj, ko bo pognal
  odjemnike iz datoteke .xinitrc.

  Sistem X lahko ugasnete tudi s pritiskom kombinacije tipk ctrl-alt-
  backspace. To neposredno kona proces strenika X in zapusti okenski
  sistem.

  Zgornja nastavitev namizja je zelo zelo preprosta.  Z malo popravki
  datoteke .xinitrc je dostopnih veliko udovitih programov in
  nastavitev.

  e ste novinec v okolju X Window System, vam mono priporoamo izbiro
  knjige, kot je The Joy of X: An Overview of the X Window System Nialla
  Manfielda (Addison-Wesley 1993, ISBN 0201-565129).  Uporaba in
  nastavitev X je pregloboka, da bi jo pokrili tukaj.  Glejte referenni
  prironik (man pages) ukazov xterm, oclock, in fvwm za namige, kako
  zaeti.


  6.  Administrativni podatki


  6.1.  Pogoji uporabe


  Ta spis je pravno zaitil (C) 1996 Eric S. Raymond
  <esr@snark.thyrsus.com>.  Lahko ga prosto uporabljate, irite in
  kopirate, e upotevate naslednje pogoje:

  *  Ne opuajte ali spreminjajte tega obvestila o pravicah
     razirjanja.

  *  Ne opuajte ali spreminjajte tevilke razliice in datuma.

  *  Ne opuajte ali spreminjajte kazalca na trenutno spletno verzijo
     tega dokumenta.

  *  Razumljivo oznaite vsake skrene ali spremenjene razliice kot
     take.

  Te omejitve sluijo zaiti potencialnih bralcev pred starimi ali
  pokvarjenimi verzijami. e mislite, da imate dober razlog za izjemo,
  me vpraajte.


  6.2.  Zasluge


  Ta dokument je prvotno napisal Matt Welsh neko v mranem in
  oddaljenem breznu asa.  Hvala, Matt!

  Avtor noveje verzije je Eric S. Raymond <esr@snark.thyrsus.com>.

  V slovenino prevedel (z zadnjim popravkom 12. februarja 1999): Roman
  Maurer <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.  Hvala vsem za tevilne popravke
  prevoda.


  7.  Prevodi


  *  Italijanski
     <http://www.pluto.linux.it/ildp/HOWTO/XFree86-HOWTO.html>

  *  Slovenski
     <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl.html>

  *  Hrvaki <http://meta.mioc.hr/XFree86-KAKO.html>
